V četrtek smo se trije odpeljali v Paklenico na piljenje plezalne tehnike. Plezali smo Cirkus 6b 350m, Juho 6a+ 250 m, Frau Bluhe 6a 120m in Celjski stolp 5a...  zjutraj smo plezali ,popoldan smo se sončili in plavali v morju. Sprva smo planirali 3 plezalne dni in malo tezje sportnoplezalne vzpone, vendar smo jih morali skrajsati na dva dni zaradi mojega zdravja. No sedaj vem da se tudi na lekadolih in angalu da:) Kljub vsemu smo ohranili dobro voljo in zagnanost pri plezanju. Guzve ni bilo pretirane, popoldanska vročina je pa prava poletn morska...

Lep plezalni pozdrav vsem

Primož, Edvin, Stanka

V soboto sva z Mojco plezala v S steni Male Mojstrovke in sicer smer, ki ji ne veva imena, poteka pa tik levo ob Kaminski smeri. Najprvo sva mislila, da plezava nekaj novega, nato pa sta naju v drugem raztežaju presenetila dva stara klina. Višje se je za njimi izgubila vsaka sled. Skratka, smer je lepa in škoda, da ni bolj poznana. Vmes ti nastavi eno delikatno prečko, ki te pripelje v navpično zajedo z dobrimi možnostmi varovanja. Na vstopu v zajedo sva pustila en klin. Smer se izteče na Hanzovo pot , po kateri udobno sestopiš nazaj pod steno. Ker sva imela še nekaj časa, sva po počitku, v eni uri nenavezana preplezala Severni raz, ki nudi super plezarijo v odlični skali. Hvala Mojci za idejo, sem že kar pozabil, kako dobra skala se najde v smeri. Skratka, lepo izkoriščena sobota .

V soboto sva z Lukatom plezala Bratovsko smer (V+/IV- 450m) v Srebrnjaku. Stena je precej položna zato petice niti ne pridejo tako do izraza. Smer je zelo dobro opremljena a sva za vsak slučaj vseeno v kako poko položila metulja, da ga ni bilo treba nositi cel raztežaj. Kljub temu, da je skala generalno zelo kompaktna, se je vedno dobro prepričati, da vse dobro drži, saj lahko kaj hitro preseneti. Smer precej vijuga a je dokaj logična. Tudi obilica klinov omogoča, da orientacija ni zahtevna. Zanimiv je sestop po strmi gredini, ki je opremljena s sidrišči za spust in ne veš ali bi ta sidrišča uporabil ali bi šel peš. Zadnje sidrišče je vsekakor uporabno. Po zadnjem spustu pa pot zapelje v ruševje, po katerem iščeš shojeno stezico, ki pripelje na pešpot in ta mimo planine Zapotok do parkirišča. Oba sva se strinjala, da je bil še najbolj zahteven dostop in sestop.

Včeraj sva po službi/opoldanskem počitku z Jašo odpeketala proti Begunjščici, kjer sva v samoti in prijetnem hladu splezala smer Janc-Mali. Bilo je luštno, Jaša mi je na njegovo srečo pobral vse ta lepe cuge (žreb je pač žreb :)), ampak se ne sekiram. Bilo je uživaško.

EDIT (4.9.2011): Dodane še slike od Jaše.