Muki poroča, da sta včeraj z njegovo boljšo polovico plezala v Beli peči nad Tržičem. Za cilj sta si izbrala Katastrofulo. Kot je še razbrati iz telegrafskega poročila je bilo zelo luštno in sonce je ravno prav grelo njune ročice. Malo se je sicer Mukiju paralo srce, ko je gnal njuno bogo siroto karjolico po razriti cesti proti steni, a vseeno ne dovolj, da bi dostop opravil peš . Še nasvet: če bo kdo blodil tam okoli naj ima v žepu TOČNO 2x1€ za rampo, ki računa za vstop in izstop, hehe .

V soboto sva s Primožem plezala v zahodnem delu Triglavske stene. Wisiakovo smer (V, 600 m) sem si želel ze nekaj časa preplezati zaradi primerjave s Tržaško smerjo:). Skala v Wisiakovi je po mojem subjektivnem mnenju zelo dobra za Triglav. Plezanje je zanimivo oz. prava orientacijska zabava .  Vstopa v smer ni tezko najti. Je pa smer delno opremljena, plezati je treba res malo po obcutku za prehode. Klini in razni deli opreme razmetani vsepovsod po skali. V kaksnem trenutku  se znajdes na mestu, kjer najdes po dva ali tri stante nekaj mest narazen. Vecinoma plezas v stilu nekaj med zajedo in kaminom in platastimi sodčki. Nekega posebnega detajla v smeri ni. Izstopila sva v desno, ampak ne po Miheličevem opisu. Mojster, ki je plezal v Tržaški smeri, nama je odkril se prehod  skozi zgornjo polico, za katerega nisem vedel da obstaja. Je pa krajsi in naceloma bolj "ajnfah".. Slik bom pa več naložil, ko jih bom dobil..

Včeraj sva se z Maretom pozno popoldne zakadila v eno kratko smer nad Vršičem. Izbrala sva si Pokljuško smer v JV steni NŠG, ki poteka levo ob Kamenkovem kaminu. V njej najdeš odlično skalo in še boljše možnosti za varovanje z metulji, žal pa jo kazijo svedrovci, ki jih je kar nekaj . Nič ne de, smer je fajn, prehodi zelo lepi in ravno prav za popoldansko rekreacijo. Na vrhu sva bila v mraku, sestopila pa v zavetju noči. Ocena smer je sicer malo previsoka (V+/IV, III), zato predlagava njeno znižanje na IV+/III-IV. Bilo je lepo uživati v hladu vršiških smeri, za razliko od gaganja v dolini .

Ker je ta teden prav sanjsko vreme za plezanje, seveda nisem zdržal cel teden na tlaki, zato sva šla včeraj, 25.8., z Darkom Podgornikom (AO Tolmin) pogledat v Planjo in zlezla Mansardo (VI+/V, 500m). Je delo izjemne naveze Krivic-Cedilnik iz leta 1969. Smer je lepa, logična, skala pa od solidne do dobre, tudi opremljenost je zadovoljiva, sploh v težjih raztežajih. Tudi večina varovališč je opremljenih. Seveda pa se brez nekaj klinov in aluminijastih prijateljev ni za podajati v steno takega formata. Celotno ostenje zgleda precej divje in kljub množici smeri težko najdeš kako lahko.

Spodnji del poteka po razčlembah desno od raza stebra, zgoraj pa po izredno markantni zajedi iz zelo dobre skale. Jo pa originalna smer kmalu zapusti in naredi obvoz po desni čez precej gladke plate. Zanimivo in smelo, da sta Boro in Den zapustila "varno" zavetje zajede oz. bolj kamina, ki so jih imeli klasiki tako radi in naredila težaven obvoz čez plošče, kjer je tudi najtežji raztežaj.

Spet en zelo lepo "zapravljen" dan .