V soboto sva z Lukatom plezala Bratovsko smer (V+/IV- 450m) v Srebrnjaku. Stena je precej položna zato petice niti ne pridejo tako do izraza. Smer je zelo dobro opremljena a sva za vsak slučaj vseeno v kako poko položila metulja, da ga ni bilo treba nositi cel raztežaj. Kljub temu, da je skala generalno zelo kompaktna, se je vedno dobro prepričati, da vse dobro drži, saj lahko kaj hitro preseneti. Smer precej vijuga a je dokaj logična. Tudi obilica klinov omogoča, da orientacija ni zahtevna. Zanimiv je sestop po strmi gredini, ki je opremljena s sidrišči za spust in ne veš ali bi ta sidrišča uporabil ali bi šel peš. Zadnje sidrišče je vsekakor uporabno. Po zadnjem spustu pa pot zapelje v ruševje, po katerem iščeš shojeno stezico, ki pripelje na pešpot in ta mimo planine Zapotok do parkirišča. Oba sva se strinjala, da je bil še najbolj zahteven dostop in sestop.
