V soboto sva z Lukom zlezla Slovensko smer v Severni steni Triglava.Razmere so bile,glede na klavrno višino snežne odeje, nad pričakovanji.Smer postreže z več skalnimi skoki med njimi trije malo bolj tečni in  razgibano plezarijo,sneg,skala,led.Napredovala sva hitro,v skoku pri Belih platah sva  prehitela navezo,nato po Bučerjevi steni čez zadnji daljši skok v Slove
nsko grapo,za njo pa po (staroslavnem) Prevčevem iztopu na vrhu stene iztopila ob 10.30.Na toplih sončnih žarkih sva pojedla vsak svoj sendvič za tovariša,ter zatem preko Kotla gazila do Staničevega doma,od tu sva skočila še na Begunjski vrh,2460 mnv.

Sestop čez prag v dolino za Cmirom, nama je vzel kar nekaj časa,saj sva se zaradi slabih razmer in nepoznavanja terena večkrat zaplezala.Teren pa je izgleda zelo dobro poznalo neko mače,takozvani Triglavski maček,njegove sledi sva gledala že z Begunjskega vrha,iz začetka sva jih sekala in zahajala v težave,na koncu sva se vdala njegovi orientacijski premoči in sva jim sledila skoraj celo pot do avta.

Za likof  pa še skok na zasluženo pivo v Mojstrano.

 

Naj za na konec povzamem besede Tineta Miheliča:"Našemu plezalcu pomeni vzpon čez Slovensko smer dolžnost,ki izhaja iz notranje nuje.Plezati Slovensko smer je tako kot...no,denimo,brati Prešerna".

Par dni po Luševem grabnu in nekaj dni pred napovedano odjugo sva se z Boštejem odpeljala v Log pod Loško steno in se podala v eno lepših lednih zadev zmerne težavnosti tistega konca, Lukežev led (II+/4). Zadeva je lepo vidnna iz parkirišča v Logu in zgleda zelo lepo. Enakomeren leden trak pada po široki zajedi. Po približno uri dostopa in že nekaj dostopnega pikanja, je Bošte zapičil stroje v vstopno sveč(k)o. Čakali so naju trije skoraj polni 70-metrski raztežaji v solidni enakomerni naklonini in z odličnimi mesti za varovališča. Led pa je bil zelo mešan, od steklastega z velikimi krožniki do čisto vodnega putrčka. Potem se je strmina unesla in v nadaljevanju naju je čakalo še več krajših lednih raztežajev in vmes nekaj hoje. Nad koncem grape je bil še ne krajši slap in ker je bilo časa še dovolj, sva zlezla še tega. 

Sestop poteka po lovski poti in z nje lahko lepo opazuješ tudi spodnji del Zelenih slapov. Zelo priporočljivo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.2. smo se v bohinjske Voje odpravili ferajnmajster, Primož, Luka in jaz. Namenili smo se v popularno ledno smer Lušev graben (WI3, 200m). Smer svojo popularnost dolguje kar lepemu, nepretežkemu plezanju in petminutnemu dostopu. Na vstopu smo potegnili štartno številko in se postavili v vrsto. Na srečo je šlo kar hitro. Višje se je gneča umirila in uživali smo v lepem ledu. Razen prvega raztežaja, ki je kar dolg in solidno stm, gre v nadaljevanju za serijo krajših skokov in vmes malo hoje. Zaključil se je z 15 metrov dolgim, solidno stmim raztežajem iz lepega putrčka. Skratka, lepo zapravljen dan.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V četrtek 9.2.2012 smo Boštjan, Mare in jaz splezali nov slap v okolici Borovnice. Poimenovali smo ga Krstni slap  v Žlofotcu. Slap je sestavljen iz dveh večjih skokov, med katerima je 100m položne struge. Prvi je visko 40m, drugi pa 30.  Ocenili smo ga  takole II/3-4 WI 90°/60°- 80°, 70m. Za vse skupaj smo porabili okoli 2h. Drugega skoka žal nismo poslikali, ker nas je ujela tema. Sledila je zaslužena malica v bližnji piceriji in pregovarjanje o imenovanju slapu.