V soboto pozno popoldan po Zmajevskem fitnesu z Jiržijem, sem se podal plezat na Okrešelj. Imel sem pomoč z nošenjem nahrbtnika, saj ti po celodnevni turi bolj paše v bifeju piti pivo, kakor spet gristi klanec. Hvala Stanki. Ampak dokler potegne sam gasa. Smer je lepa, kamnina na nivoju. Vstop izredno tečen zaradi krajne zevi. Mogoče je bolje se pripravit, kar v krajni zevi pri klinu in potegnit gor do prvega varovališča. Ene dva cuga sem tam po platah plezal preveč v desno po neki zajed. Not ni nič, malce krušljivo. Priključila sva pred zgornjo mokro štirico. V Mali Rinki sva plezala in uživala kar celi dan. Dobra nedeljska fizkultura.
V soboto smo Rambo, njegov kolega in jst splezali novo smer v Pelcu nad Klonicami. Smer se je izkazala s čudovitimi prehodi, odlično skalo in presenetljivo strmaloidnostjo :). Kot je že navada, težave ne presegajo klasične štirice in je celo delno opremeljena :). V prvem raztežaju je ostal en klin, na prvem sidrišču pa dva mesarska klina :). Skratka, fajn je bilo. Bo pa še Rambo kaj dodal, ali?
Z Lenartom iz Posavskega alpinističnega društva sva plezala HPD-ejevo smer v južni steni Kleka. V+/IV,III . Stena je prepletena z alpinističnimi in športnoplezalnimi smermi. Čarovnice so nama malce zagodle, saj so najini plezalski nameni bili malce drugačni. Za nameček so nama čarovnice poslale še nevihto, ki sva jo spretno ukanila. Klek je vsekakor vreden obiska.
Včeraj smo Dalenjc, Eva, Neža in jst plezali v Raduhi. Mladinke so dale pobudo, midva izbrala cilj in smo šli na pot. Tja kjer je tisoč rož...kot pravi Magnifico :). Z Evo sva se zapodila v Smer čez plošče, Dalenjc in Neža v ZZ. Odlična skala in dobra opremljenost smeri je botrovala dejstvu, da sva smer splezala izmenjaje v vodstvu. Vsak je dobil paket stresa in stokanja a na koncu nama je le uspelo :). Bilo je prav fino, kako se je imela pa druga polovica srebrnega cuore sportivo pa bosta že povedala :).
V soboto sva z Dalenjcem spet orala po Mlinarici. Prvotne visokoleteče cilje sva prizemljila in pristala v Zidni steni, kjer je bilo prostora še za eno smer. Sama po sebi ni najlepša, je pa naša :). Visoka slabih 300 m in na momente precej mokra naju je zaposlila za dobrih 5 ur. Lepo je bilo spet plezat, še lepše pa se podpisat pod novo smer. V njej sva pustila 3 kline. Lepu je blu kaj :D.





















