Zem bil že pripravljen, da bom praznični ponedeljek preždel doma. Pa me je kolegica v nedeljo zvečer opozorola na sonce v Avstriji. Seveda sem takoj prečekiral, zbral ekipo (Klabči, Nejc, Jani) in smo odrinili proti Gmundu in na Stubeck (2370m). Hrib me je razočaral s preveč položnim terenom in zelo gosto meglo, ki se je le občasno razkadila. Ker ni bilo razmer za sončenje smo bili zelo hitro pri avtu in glede smučarije nezadovoljeni. Zahvaljujoč premiku ure se da dan bolje izkoristiti in padla je ideja, da gremo še na Mirnock (2110m), ki je na poti (skoraj). Na začetku si niti nismo mislili, da bomo šli do vrha, a z dovolj trme smo vsi prišli na vrh.  Trma je bila poplačana z idealnim pršičem in vsi smo cel spust vriskali od veselja. Ja, pa sonca ni manjkalo.

Na današnjem feraju se je zgodilo - Metek je bil zasačen pri konzumiranju alkoholne pijače. In to ne kar katerekoli. Privoščil si je noviteto na alkoholnem tržišču, t.i. "joint venture" Ginesa in Badvajzerja - Cola Beer. Več pa na spodnji fotografiji.

Kjub temu, da so na šoli, kamor hodi moja tamala, naredili vse, da bi bila sobota neuporabna za karkoli drugega, kot za zbiralno akcijo papirja (oddaja je bila točno ob 12h), sem po oddaji vseeno šibal na Ljubelj in se s turnimi dilcami zakadil proti Zelenici. Vreme je bilo še super in kar malo prevroče. Po vzponu na Suho rušje pa sem prišel v senco, pa še prav prijetno je brilo, tako, da so razmere v trenutku postale zimske in nič v skladu s koledarjem. Medtem se je pokvarilo tudi vreme in vrhovi so se zavili v oblake. Ker sem imel še ravno dovolj časa, sem (peš) skočil po Centralni na Vrtačo (2181m), tako da sem v letošnji, z boleznijo pokvarjeni sezoni, vsaj omočil stroje. Ker pa so bili zaradi velike količine snega vsi zanimivi detajli lepo pokriti, stroje ni bilo treba niti šlatati za ratišče, več kot kak detajl 50° ni bilo. Na meglenem vrhu sem naredil eno (slabo) slikco in jo pobrisal nazaj. Smuka pa je bila kar v redu.

Izzy, Nejc, Sten in jaz smo danes turnosmukali na Vajnežu. Morali smo izkoristiti še zadnji dan pred novim besom zime. Vreme na senčni strani Alp se je izkazalo s soncem čez cel dan. Snežna odeja je bila stabilna in ravno prav mehka za uživaško vijuganje. Z Izzyjem sva proti dolini ubrala še eno bližnjico, da nama ni bilo potrebno del poti nazaj grede pešačit. Bližnjica se je izkazala s prvovrstnim pršičem pa še točno na pot naju je pripeljala.