Včeraj smo izvedli še drugi del skupne ture, tokrat na Kamniškem sedlu. V vetrovnem vremenu smo ropotali po stenah Planjave (Z in JV) a kljub temu uživali v čvrsti skali, lepih razgledih in izpostavljenosti. To zadnje, so besede mojih dveh varovancev - Klobuka in Smajlija :). No, mi trije smo zmogli Smer Svetelove navzgor, veščine spusta po vrvi pa navzdol. Malo se še tresejo hlače, drugače pa kar obvladajo motanje na "abzajlih" :). 

Danes smo izvedli prvi del skupne ture za tečajnike - plezanje v hribih. Odpeljali smo se na Vršič in zasedli smeri v Mali Mojstrovki in Nad šitom glavi. Siromak Gres je bil ta nesrečnik, ki je pristal z mano v navezi in tako sva skupaj zakorala pod Severni raz Male Mojstrovke. Pod steno je še dovolj snega, da vam ne bo dolgčas :), smer pa suha kot poper. Za nama sta vstopila tudi Metek in Sedlarči. Hitri smo bili ravno dovolj, da smo ubežali dežnim kapljam :), saj smo se jim smejali v brk skozi okna Erjavčeve koče z napitkom B vitamina v žuljavih rokah :).

Včeraj v ne prav zgodnjih urah sva se s Kajo (beri Pavlo) odpeljali proti Vršiču, ker sva imeli obe čas in nekaj volje. Obeti sicer niso bili sončni, ampak dežja v dopoldanskih urah tudi ni bilo za pričakovati. Med vožnjo proti Kranjski Gori naju je sonce ves čas spremljalo, vendar pa se je med vožnjo po serpentinah do Vršiča pooblačilo in zameglilo. Odpravile sva se do Tičarjevega doma in povprašali kakšna je napoved, toda gospa nama ni mogla dati odgovora, saj se je vreme spreminjalo vsakih 5 min. Med odločanjem ali naj se odpeljeva na Primorsko malo pofrikat ali naj

se še malo sprehodiva, ko sva že tako "daleč" prišli, je padla odločitev, da se odpraviva do Slemena. Med hojo sva občudovali prepletanje hribov in oblakov, nakar se je pojavilo sonce. Kaj kmalu sva že hodili po hudourniku do vstopa Stebra ob kamenkovem kaminu. Prvi raztežaj sva povsem uživali, saj je bila skala suha, ni bilo prehladno in še sonce je sijalo. Med plezanjem do drugega raztežaja se je ponovno nekoliko pooblačilo in pričelo je rositi. Vreme je bilo res nepredvidljivo, saj so padavine med plezanjem tretjega raztežaja prenehale, pričel pa je pritiskati mraz. Do vrha smeri se je zopet poslabšalo, skala je postala nekoliko mokra, na samem vrhu pa naju je ujel skoraj da ne sneg in močan veter. Bili sva premočeni do kosti in zeblo naju je že prav pošteno, tako da si nisva imeli čas čestitati in se fotografirati, vso opremo pa sva na hitro "zbasali" v nahrbtnika in oddirjali v dolino. 

Med sestopanjem sva se smejali sami sebi, kaj se greva ipd., ampak važno je bilo, da sva prišli srečno in varno na vrh ter nazaj v dolino.

Med sestopom pa se je seveda še našel čas za kakšno fotografijo in čestistke za prvi skupen opravljeni vzpon :-) ...   

Začelo se je v soboto ko smo šli jst, Neli, Poli in Kruh v Mlinarco pogledat kako izgleda v soncu :). Takoj je blo jasno da sonca ne bo. Zavila sva pod Lešarjevo peč kjer sva želela zlezt Talevo smer. Na vstopu poskusiva malo poplezat ampak sva zaradi premrzlih prstov in mokre smeri s težkim srcem obrnila nazaj v dolino. Šla sva na Vršič in zlezla Steber ob Kamenkovem kaminu. 

Naslednji dan sva se odpravila v Begunjščico zlezt Janc-Mali. Uživala v lepem   vremenu in plezariji.

Ostal je še ponedeljek ko sva še enkrat odšla pod Begunjščico z namenom da zlezeva Šentansko smer. Ampak naju je dobesedno spralo iz tretjega cuga. :)
Vikend je bil odlicen !