Kjub temu, da so na šoli, kamor hodi moja tamala, naredili vse, da bi bila sobota neuporabna za karkoli drugega, kot za zbiralno akcijo papirja (oddaja je bila točno ob 12h), sem po oddaji vseeno šibal na Ljubelj in se s turnimi dilcami zakadil proti Zelenici. Vreme je bilo še super in kar malo prevroče. Po vzponu na Suho rušje pa sem prišel v senco, pa še prav prijetno je brilo, tako, da so razmere v trenutku postale zimske in nič v skladu s koledarjem. Medtem se je pokvarilo tudi vreme in vrhovi so se zavili v oblake. Ker sem imel še ravno dovolj časa, sem (peš) skočil po Centralni na Vrtačo (2181m), tako da sem v letošnji, z boleznijo pokvarjeni sezoni, vsaj omočil stroje. Ker pa so bili zaradi velike količine snega vsi zanimivi detajli lepo pokriti, stroje ni bilo treba niti šlatati za ratišče, več kot kak detajl 50° ni bilo. Na meglenem vrhu sem naredil eno (slabo) slikco in jo pobrisal nazaj. Smuka pa je bila kar v redu.
