Danes sva z Gresom po šihtu odbrzela na Vršič. Na parkirišču sta nama Željo in Ciganka predala štafetno palico in zapodila sva se pod S steno Nad šitom glave. Za cilj sva si izbrala smer Vita (štirka) in Solze strahu (petka). To smer sva zapeljala po svoje in sicer sva plezala do vrha zajede namesto levo po ploščah. Imela sva se fajn, sunce pa tudi že dela na polno :). 

Po BUBANI soboti sva se z Mrs. Žitnik odločila da se udeleživa grupne akcije v Kamniških. Kljub težkemu BUBANJU sva v soboto splezala italjansko smer v ospu (no Mrs.Žitnik je bolj ali manj spoznavala tehničarjenje), jaz pa BUBAN poslušal skoz vedno in isto besedo »NATEGN«. Smer nama je na koncu postregla še z ledno krogličnimi izstrelki, ampak glavn da je ostal telefon suh :).
V nedeljo sem se počutil zelo NEBUBAN in sva se kuj iz avto-postla odpravila naskočit Humarja pa še Škarjo. Itaak da naju je zopet srečal kdo drug kt gams KRUH in njegova mučenika DEJKO in CVETKO. Skupej smo zarili v smer, jaz (BUBAN) pa sem zraven lovil še strele (nauk=če že vzameš pohodne palice naj bodo vsaj dvo ali še bolje tri delne, da se glih ne jebeš v vsakem previsu, zajedi al pa poklini, ne pa da vzameš tako kot Mrs. Žitnik smučarske palice, ki jih je imela v osnovni šoli (najbrž res ni več zrasla kaj dosti)).
Bilo je lepo, kljub temu da nas je KRUH na koncu povabil še na vrh Planjave oz njegov prvi pravi vrh v Kamniških alpah (v otroštvu Grintovec ne šteje, sploh ne po zemljevidu oz atlasu). Sledil je še najkrajši snežno-skalni-dežni-megleni sestop na Kamniško sedlo, eni v japankah v ruzaku, drugi pa s cepeni v rokah :) HAWK

V nedeljo smo Kruh, Cvetko in jaz plezali v jugovzhodni steni Planjave, in sicer smer Humar-Škarja (V-/IV, 270m), pred nami pa sta isto smer plezala tudi Žitnika. Lepo plezanje omogoča predvsem zgornji del smeri, na nekaterih delih pa smo si zaradi mokre skale še malo namočili roke.  Ker smo bili prepozni, da bi preplezali še sosednjo Sobotno smer, smo se odločili, da gremo na vrh Planjave. Po osvojenem vrhu, smo pričeli s sestopom v dolino preko Kamniškega sedla, ki pa so ga popestrili megla, dež in prečenje kar nekaj snežišč... skratka sestop ni bil možen v japonkah, ki jih je imel Cvetko s sabo :-) Tako smo prišli v dolino šele malo po 19 uri ampak kot so me že večkrat poučili alpinizem ni turizem... Sledila je še analiza, ko smo se pridružili Slatkemu, Gresu, Sašu in drugim pri pici in pivu.

Nekaj slikovnih utrinkov iz Metkove naveze. Plezali smo Smer X (še Viktor in Sedlarči). Pri abzajlu pa so se nam tresle hlače skupaj s Polijevo navezo.

Po zaključenem spustu nam je Metek demonstriral še svojo hitrost (z WC papirjem v roki) :)