Danes sem v orodjarišču za Savo preplezal Izumrle ostroge :) ocena je sicer D8-, ampak je linija precej jasna, luknjice in špranjice pa dobro vidne :) vmes me je navijalo, otresanje rok je malo pomagalo, tik preden sem vpel sidrišče sem pa skor odletu :) ampak nisem :) haha. Štrik podajal je Tedi, na sprožilec pritiskal je Borut, tresel sem se pa jst :)

V soboto smo tečajniki AoŽ napadli skalovje v Napoleoniki. Pregovor rana ura zlata ura nam ni prišel čisto nič prav, saj ko smo stopili iz avtomobilov, smo mislili da smo zašli,da smo kje v sibiriji.

Čez dan se je temperatura le dvignila,tako da smo uspeli zlesti nekaj smeri. Popoldan je celo začelo rahlo snežiti, tako da smo jo hitro popihali(takoj, ko se je pojavil izgubljeni Dalenjc).

Včeraj smo se Kruh, Metek, SlaTki, Rambo in jst zbudili na Okrešlju z željo plezati . In tako smo se podali proti Turski gori, ker smo čutili neizmerno željo po ritju po nepredelanem snegu in praskanju po skali. Za potešitev naših silno močnih in nerazumljivih želja smo zarinili v Szalajev greben. Itak, da smo se zajebali a vztrajali do mraka, ko smo se po rešilni bilki, cviling imenovani, pobrali iz stene v Turski žleb . V smeri je bilo vsega na pretek, edino dobre razmere so bile bolj redke . Ne glede na vse, je bilo fajn, "ludo i nezaboravno" bi se reklo .

Kot najmlajšemu v ekipi Španija 2012 me je doletela naloga reportaže. V začetku je slabo kazalo, da se bo sploh šlo, a se nas je končno zbralo za en avto in tako smo se 22.12. v večernih urah odpravili na pot. Letošnja destinacija je bila pokrajina Castellon, plan je bil spanje pod zvezdami tako, da smo bili kar se da mobilni.   Po 20 urah voznje prispemo v Barristol, takoj najdemo prostor kjer bomo spali s Primožem pripraviva »spalnico« Luka in Barbara pa večerjo.  
24.12. se cisto zagreti odpravimo v plezališče Borriol ( katerega toplo priporočam lepe smeri na toplem soncu)  malo nas zmede orientacija in 3 ure lutamo po španskem trnju. Popoldne ga končno najdemo, najprej takoj malica potem pa v skalo. Noč je hitra, nam se pa mudi v trgovino po pivo in meso za žar.  Ob ognju povečerjamo spijemo vso pivo in spat. Noči so precej mrzle. Okrog 0°C.  Naslednji dan smo v istem plezališču le bolj zgodaj kot prejšnji dan. 
26.12. sledi premik v Montanejos. Iskanje vodnička in spoznavanje mesta nam vzame precej časa.  Plezanje v rahlo senčnem sektorju, kjer so bile smeri precej zlizane. S Primožem zlezeva par lepih daljših smeri.  Po plezanju je sledilo večerno kopanje v reki, ki naj bi imela 25°C in večerno nalivanje z vinom, ki je pustilo rahle posledice v naslednjem jutru.
27.12. plezališče Vallat (sonce komaj po 14h) Luka in Barbara pridno lezeta medtem ko se s  Primožem kako uro sončiva na skalah.
28.12. spet nazaj v Montanejosu v sektorju Barranco Magico na soncu. Tu celo ugledamo malo španske lepote.  Zvečer obisk Decathlona in pica v Ondi, kjer nas je stregla gospodična Danica iz Srbije. Hitro najdemo skupni jezik. Na koncu nas je počastila z palačinkami z nutelo in limončelom, ki nam je precej koristil. Zaključek večera ob ognju in pivu.  
29-30.12. plezanje v plezališču El Castellet in kopanje v morju, ki sploh ni bilo tako mrzlo. Še isti dan smo se pomaknili bolj proti severu in sicer v Margalef – Meka za frikote. Dan pred novim letom precej dobro zalijemo.
31.12. jutranja nabava piva in mesa za novoletni večer. Nato plezanje v sektorju Can Llepafils. Plezarija je odlična, skala zanimiva - konglomerat.  V Margalefu sta dva brezplačna kampa, eden v mestu drugi pa višje pri jezu. Pokrajina v tem delu je nepredstavljiva kot iz kakšnih kavbojskih filmov. Zvečer je pa itak pel žar, precej piva in odštevanje novem letu. Naslednje jutro smo pa morali že na pot. Za zaključek potovanja smo po prihodu v Postojno darovali še kri ( prosti dan za tiste,ki smo ostali brez dopusta)  in zaključili naše potovanje. Skratka Španija je zakon. Najbolj bi pohvalil plezališča Borriol, El Castellet in pa Margalef. Plezali smo vsak dan, smeri tja do 6b+ in nekaj tudi daljših tja do 55m. Za konec pa se mali slovarček, ki ga potrebuješ za tako pot: CERVEZA, CERDO, VINO TINTO… !!

Tekst: Miha
Foto:  Primož & Luka