Tudi stari kozli so za vikend migali po zaslugi mladega kozla Kruha, ki je mene in Dalenjca podil po Okrešlju. V soboto smo tako splezali Peščeni raz v Turski gori, se na vrhu sončili in počasi sestopili pod Malo Rinko, kjer smo bivakirali. Naslednji dan smo se zapodili v Celjsko smer, ki pa nam je dala vetra. Če bi bili večji asi, bi jo verjetno splezali hitreje, elegantneje ter s precej manj stresa in adrenalina :). No, kljub temu smo ob sončnem zahodu stali na robu stene in se trepljali po ramenih, veter pa je nažigal svojo arijo :). Kruh je celo smer plezal naprej s komentarjem "No ja, sej bo kar šlo." :) Fajn je blu oz. top šop :). 

Del tečajnikov se je končno odločil, da je napočil čas, ko se lahko tud sami kam odpravimo! Tako pade ideja za frikanje v Črnem kalu.

Čakam pri hotelu Lev, ko pride Eva z novico, da Žigu ne vžge avto. In ker sva se že tok potrudile, da sva pršle v Ljubljano, danes greva fix plezat! Pa so padale ideje, o Šmarni gori, v skrajnem primeru nov plezalni center, a obema tisto primorsko sonce ni šlo iz glave! Potihem povem Evi, da sicer imam v Ljubljani avto, a brez vinjete. Ker je bila obala še vedno prioriteta, se odločiva za popotovanje po stari cesti (to je ta tečajniška zagnanost! ). Sej ne da sva vedle, kam&kod- hvala pametnim telefonom, ki premorejo tud garmin! ( da o polkrožnem obračanju v vseh enosmernih ulicah v Ljubljani, ne govorim). No, še štrik nafehtava pri Žigu (skupaj s Katjo sta medtem reševala tehnične zaplete z avtomobilom) in se odpraviva spoznavat svet in domovino! Dobesedno. Med vožnjo sva komentirali, da kako čudno prazna je cesta in da po njej vozijo samo kopači in midve seveda . Vozile sva se poldrugo uro, ko sva sklenile, da je čas za postanek, pa kliče Žiga: »Kje sta?« , da sta s Katjo ravno prispela v Črni kal. No ja, pač sva si vzele čas, njun štrik pa posledično tudi... Opoldne končno prispeva na cilj in ugotoviva, da sploh še nisva dost zamudili. Davidu je ratalo pozabit njegov štrik doma, tko da so khm.. v štirih plezali na en štrik? Ja, začeli smo ugotavljati, da se bliža polna luna.. No, potem smo se zagreto lotili frikanja in plezali vse do sončnega zahoda. Sonce je pa grelo, to pa to! Kot da bi blo vse prej kot december. Vanč kot Vanč suvereno v kratkih rokavih! Ko smo že mislili, da nas danes ne more presenetiti nič, smo za konec ugotovili, da so se pri naši opremi pomotoma znašli trije tuji kompleti, treh naših pa nikjer...

Nismo še ravno zverzirani, dolgčas nam pa ni! Ko smo se presmejali naši današnji pustolovščini, smo krenili na pot proti domu, eni po krajši, drugi pa po malo daljši (sva imele vsaj končno čas vse predebatirat in prišle do zaključka: TO GRE NA NET!!:)).

E&N

Začelo se je v torek ko sva šla z Neli po sihtu na Begunjščico pogledat grape in pa lovit zahod, ki je bil malo prehiter za naju :) . Gor sva sla po Y dol pa po centralni.
Nadaljevalo se je v petek ko sva šla pogledat če je v Tamarju še kaj ledu. Zlezla sva Rastlinco v kateri so bile super razmere in uživala v razgledih.
Danes sva pa z Nejcem krenila proti Vršiču. Malo sva se nahodila, gazila, praskala, zabijala in zlezla Severni Raz.
Odlicn zakljucek tedna!

Leto je naokoli in ker napovedujejo prihod novega, je treba to obeležiti tudi na vašem najljubšem mestu! Napovedujem noro zabavo, 18. decembra. Veselo rajanje se bo pričelo ob 20.00 uri, na našem klasičnem mestu in bo trajalo, dokler ne postane že grdo :)

Svoj prihod napoveduje tudi dobri mož, ki dodaja, da se nimajo česa bati tisti, ki so celo leto brez izjeme poslušno sledili vsem nasvetom matere in očeta, niso nikoli preklinjali, redno molili in se v vseh točkah držali bontona. Pravi, da nam bo takim razdelil darila! :)

Ob taki priložnosti seveda ne bo šlo brez hrane, ko pa vsi vemo, da radi jemo! Vabljeni ste, da skuhate, spečete ali kakorkoli napacate nekaj za v usta. Tisti, ki mu bo uspela najboljša mojstrovina po mnenju večine, si lahko obeta čast in slavo.

S seboj prinesite:

• Kul darilo v vrednosti 3 €
• Nekaj za pod zob izpod tvojih rok
• Neskončno dobre volje (prideš lahko tudi brez, ampak ti jo bomo vturili)