V švicarskem Samnaunu je pršič in mehka kloža. Za tisoč višincev ju je. Za vriskat. In nikjer nikogar!

Po dolgem premoru smo končno ubodli en turni smuk. Prvotno je bila ideja, da bi šli na Zadnji Vogel, a sta Tišlerja šele na poti izrazila željo, da bi šla raje v Nockberge. Ker jaz ladjo težko obrnem je posvet na BS Voklo trajal kar nekaj časa in odločitev je padla. V Nochbergih nas je pričakala prava zima s temperaturo -3 st.C. Snežna odeja nas je sicer pričakala malo pod Innerkremsom, a to ni motilo saj je bilo naše izhodišče še dobrih 200m višje. Napotili smo se na že znani Konigstuhl. Po dolini smo hodili v senci na koncu doline pa juhu sonček in čas, da odvržem eno plast oblačila. Sneg je bil ves čas suh. Na grebenu pa vse do vrha je precej spihano a je snega še vedno dovolj za brezskrbno smuko. Od grebena proti dolini pa vriskanje v pršiču. Škoda, da je tura tako kratka. Ima namreč le dobrih 600 višinskih metrov. Časa je bilo sicer še dovolj za še eno turo, a ni bilo neke volje za ponovno natikanje psov, pa še enkrat gor in smo šli raje na teraso bližnje koče na rehidracijo.

Odpravili smo se v soboto dopoldan in prispeli v Sarajevo pozno zvečer. Čez Pale smo se zapeljali na Jahorino.

Naslednji dan smo opravili ogled okolice in turni smuk na najvišji vrh. Smučali smo po smučišču. Naprave na smučišču so nove.  Snega je bilo malo, vendar dovolj za smuko in praske na smučeh. Anže je testiral novi ruzak za Zarjo in ugotovil, da je tudi smučanje v dvoje lepo:)

Naslednji dan smo se odpravili se na Bjelašnico 2100m. Za odkrivanje min se nam je prostovoljno priključil lokalni pes. Iz vrha se vidi, da je terenov še ogromno, tudi za plezanje krajših grap. Sneg na Bjelašnici ni bil dober, pa še moj prvi turni smuk je bil. Dobr da so Anžetovi hitri smučarji in so preslišali moje NE lepe besede izrečene na smučarski poti iz vrha v dolino :).

Sarajevo je olimpijsko mesto in prednjačijo športne discipline. Najbolje smo se odrezali pri aktivnostih: Pivo, Sač; Čevap, Kajmak, Burek, Pita.

V vetrovnem vremenu je Luka opravil nekaj turnih smukov v okolici. Vreme se je poslabšalo, zadišale so savne in termalni vrelci..

Obiskali smo plezalno steno društva No limit. Hvala Edinu , Armanu aka Mali Metak in Nejli. Dobili smo koristne informacije (predvsem kulinarične).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tako je minil bosanski del počitnic in smo se čez Mostar odpravili v Makarsko, kjer smo se dobili z ostalo ekipo AOŽ.

Kot je že Robi napisal smo plezali v Malem Borovcu, Boroviku, Vrisovih glavicah, Breli. Z Luko sva v Vrisovih glavicah plezala Falči. Naslednji dan so šli plezat v Malega borovca Lepo deklico 450m, jaz sem frikala v Breli tisti dan.

Še dan kasneje sva v Boroviku zlezla Muflon radoznali 250m.

Vreme se je poslabšalo, zato smo se odločili za vrnitev v Slovenijo, kjer sva v četrtek smučala iz Viševnika. Vreme megleno z močnim vetrom na vrhu. Večinoma je bilo zvoženo, Luka pa se je zabaval v gozdnem pršiču.

V balkan počitnicah smo uživali: Maja, Zarja, Anže, Barbara, Luka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od božiča do novega leta se nas je 12 ferajnovcev mudilo v Makarski. Zasedli smo skoraj celo apartmajsko hišo. Vreme nam je dobro služilo, kar ni čudno, saj sem bil tudi jaz zraven in zato vreme mora bit.

Plezali smo v plezališču Brela, v Vrisovih glavicah, Malem Borovcu in Boroviku in sicer tako frikovske kot tudi neopremljene smeri.

Silvestrski večer smo v glavnem preživeli v apartmajih ob zvoku petard za katerega je poskrbela domača mladina. Nekaj se nas je odpravilo na trg, kjer so čas do novega leta in vžiga ognjemeta odštevale Crvene jabuke.

Materiala je še toliko, da se bo treba še vrniti. Tudi z biciklom bi se dalo narediti kar lepe ture.