Dve soboti zapored sva pohajkovala v Tamarju. Prejšno soboto je blo fajn plezat,razmere so bile dobre, to soboto pa je kar grmelo, sploh v sveči in nad votlino, tak da razmer ni več...lezla sva Rastlinco, Desnega in Milanovo smer. Fajn je blo...
Dons sva z Janom Podgornikom splezala Kranjsko poč. Pripeljala sva se do parkirišča na vršiču, zato ni bilo treba dolgo gazit. Razmere v smeri so bolj švoh. Če slučajno najdeš kakšno zmrznjeno travo, lahko celo kaj zapičiš, drugače pa samo zatikaš. Ampak kar gre :) Plezala sva 5 ur in pol, cel čas zavita v meglo. Blo je fejst :)
Leto se bliža h koncu in zato je potrebno poravnati še vse neporavnane račune. Za naju s Cvetkom je en tak tičal v Ospu. Skratka, v soboto sva ga zlezla, blo je fajn. Iz plezališča sta naju bodrili Neža in Meta, s katerima smo na pivu sklenil, da še ne gremo domov. Igra taroka pr men doma se je sprevrgla v pravo borbo, s silovitim finišem (solo brez + trulpagat + radelc) je zmagal Cvetko, tako imenovana "kraljica valata" (Meta) pa ni upravičila svojega slovesa. Nadaljevanje zgodbe pa si lahko preberete pod naslovom "Božičkova grapa". Tako.
V petek smo v Avstrijo šli
za 2-3 dni,
15 ljudi...
V nedeljo smo za Zagreb nastavili,
le še z enim avtom moči,
avtom moči;)
V ponedeljek smo se le največji heroji,
v Beli Krajini znašli,
in v torek proti Ljubljani krenili.
*če se bere s pravo melodijo se zna celo rimat;)
...zato je za včerajšni cilj bil izbran poizkus novega popoldanskega izhodišča - da ne bi le ta bil vedno samo Ljubelj ali kaj podobnega;)
Po 12ih sva z Nikotom štartala iz Krme in v Zgornji Krmi, še pred Prgarco zavila direktno med Kurico in Cesarja. Kar fino sva gazila, ampak vseeno je šlo hitro. Krajša grapca tik pod sedlom je s pikanjem v travce malo popestrila stvar. Od tam je bilo do vrha Cesarja (2098) le še par minut. Na vrhu so nas pozdravili zadnji sončni žarki in zmeren veter, potem pa levo krug in nazaj v senco in zavetje. Par minut dela je predstavljal še sprehod po grebenu na Kurico (2028). Sestopila sva po grabnu na Prgarco, ki je bil fino trd - joj zakaj ga nisva že za gor izbrala;) in avto dosegla v trdi temi.
...a ja...pa da ne zavajam...seveda ni ravno časovno primerljivo z Ljubeljem in Begunjščico;)
Komorna zasedba v sestavi Meta, Neža, Žiga, Cvetko, Primož je odigrala uverturo na zeleniških smučiščih, glavni stavek v centralni grapi, veličasten finale nekaj minut pred polnočjo na vrhu Begunjšice, koncert pa umirjeno pripeljala do konca po šentanskem plazu. Vizualna kulisa je bila čudovita (in izmuzljiva za fotografski objektiv).
Pet ur trajajoč dogodek smo popestrili z iskanjem malih vozov, vetrovnimi šlager vložki in kratkimi inserti ruske romantične poezije. Za popoln kič se je nad Košuto utrnila še ena zvezda.
