Prejšnji vikend nas je morala peščica tečajnikov (nekateri v prvo, nekateri v drugo) prikazati znanja, ki smo jih pridobili na letošnji alpinistični šoli. Tudi tokrat smo se morali poleg izpitne nervoze v Vipavski beli boriti še z naravnimi silami (beri, nalivi), pa vendar nas je večina ob koncu zmagala. S strani potrpežljivih
mentorjev (hvala vsem) predloženo alpinistično znanje se ja tako očitno uspešno vsidralo v tečajniške betice in sedaj se lahko že veselimo novih prihajajočih izzivov. 
Včeraj nas je zmaj Govic povabil v svoje stene. Z Evo sva neustrašno osvajali smer Kat (5c, 185m), Meta, Neža in Primož pa sosednjo Kajak (5c, 185m). Zadnji trije cugi so skupni, tako da je bila kar gužva, nam pa vsaj na štantih ni bilo dolgčas (in tudi med plezanjem ne:)). Ko smo se vsi zbrali na vrhu smeri, smo eden za drugim odabzajlali nazaj v dolino. Medtem mi je uspelo za malenkost predramiti zmaja; hvala za previse, pod katere se lahko skrijemo. V prijetnem ambientu smo napolnili naše zaloge in se nato odpravili v Peč. Vendar smo kmalu ugotovili, da je ura že pozna in da nam plezanje ne gre več od rok, zato smo šli raje nazdraviti moji prvi večraztežajki :). V Bohinju je lepo!
Z Nejcem sva udejanila še lanskoletno idejo pakleniškega vikenda in izkoristila poletno poprvomajsko vreme. Začela sva z Brahmom, nadaljevala v Mosoraških in bolj ležerno zaključila s Severnim rebrom ter odličnimi ribicami kod Dinka. Količina plezalcev v kanjonu zelo znosna, midva pa tudi hribovsko zgodnja.
V petek po službi sva zlezla Šentansko v Begunjščici. Bila je prijetna senca, encijani cvetijo, zajeda je čudovita.
V soboto sva ne prezgodaj butnila na Jezersko. Če ne bi bilo prijaznih Celjanov, bi šla okoli riti v žep. V Sanjah neke gospodinje je bil cel grupič. Da bi bilo še bolj vroče, sva sem in tja zajahala še oblake. Ker je bilo ljudi ogromno, sva šla po eni smeri namakat noge v jezersko jezero. Tam je bilo ljudi še več, zato pa z neba ni padalo kamenje.
Ker naju sveta Ana in gospodinja nista navili, sva šla danes še v Kotečnik, kjer v Trapezu sploh ni bilo gužve. In tako je nedelja zvečer, zunaj dežuje, midva imava pa roke do tal.
Juhej!
Na gospodov dan 4.4.2014 smo Kruh,Poli in jst zakorakali proti Koglu z namenom preplezati ga po Virensovi smeri,kar nam je tudi uspelo.Željo da bi zatem nadaljevali še po Južnem razu Skute,nam je že na dostopu do Virensa iz naših betic izpihal močan veter in s snegom poprhano škalovje :). Za južno steno je bil to pomladno nedeljo Kogel zelo mrzel,mal nas je treslo, mal nas je nohtalo,da bi se dali v plezalke nam še na misel ni prišlo,... :). No potem v Kamniku pr šiptarju,ko smo jedli (za Kruha TopŠop) kebab so se nam na ksihte končno narisale bolj vesele poteze,sploh ker je zraven stekla še hladna bjerca :)
