Zaradi morebitnega dežja v nedeljskih popoldanskih urah sva se s Primožem odločila, da splezava nekaj krajšega in sva se tako zapeljala na Vršič. Po stare grehe (jst) in nove izzive (Primož). Na dostopu je snega le še za zrno v Uroševi grapi.

Preplezala sva Jeseniško smer, ki ima res dobro skalo. Detajl v smeri ni opremljen cca 5-6 m, ima pa dobre možnosti za frende, kjer tudi večji frend pride prav :-). Izstopila sva po SV grebenu na vrh Nad Šitom glavo, tam pa naju je močno prezeblo, ker se je veter prav pošteno vlekel iz severa na južno stran. Na vrhu je fotoaparat zahinavil in zato skupne fotke ni ...

Po turi, kot vedno se prileže dobro in hladno pivo ... za konec pa še ...  skok v Blejsko jezero!

Poli sporoča : "Odprave je konec. Sneg in plazovi so odnesli Cassina. Včeraj sestopili iz ABC-ja do letalske baze (10h), danes odleteli v Talkeetno. Zdaj gremo v oštarijo na zasluženo bjrco."

Čestitke fantom za vztrajnost in pogum. Na zdravje :)

Močnikov Miha je dal idejo, jaz pa sem se seveda takoj strinjal, da bi v sredo popodne splezala Pokljuško smer(V+/IV,120m) v jugovzhodni steni Nad Šitom glave. Ker je bilo do teme še nekaj časa, sva spezala še Steber ob Kamenkovem kaminu(V/IV,150m) in seveda gladko zamudila na sestanek na ferajnu. Sva pa še prišla pravi čas, da sva dobila pivo. Primož - še enkrat vse naajboljše za rojstni dan.

lp Vanč

7.—8. junija se je zgodila skupna tura plezanja v gorah, kot zaključek letožnje izvedbe alpinistične šole. Obetalo se je lepo vreme, fajn družba in lepa avantura. Prva skupina (Edo, Gres, Andraž, Vanč) se je odpravila proti Belim vodam že v petek, druga skupina (Luka, Robi, Stane, Katja in Žiga) pa se je tja odpravila v soboto zjutraj. Prvi dan smo se lotili tako opevane smeri Severni raz Visoke bele špice (IV+, III-IV, 280m), ki nas je vse po vrsti zelo navdušila. Sprva zaradi nekaj snega sicer neroden vstop nas je smer z pridobivanjem višine vedno bolj navduševala. Lepa strmina in izpostavljenost, bogati oprimki,  skratka prava stvar za izbiro hribovskega krsta. Na vrhu je temu primerno za nekatere sledil železničarski krst. Drug dan se je naša skupina spopadla s smerjo Ive-Piomintese (IV, III-IV, 250m) v Mali lojtrci. Smer je bolj raznolika od severnega raza, poteka po izrazitih prehodih in ponudi različno vrsto plezarije (poči, kamini, plate, prečke). Počasi, a sigurno, zmo zborbali, največ vetra nam je dal zgornji kamin, tudi to smer in zadovoljno utrujeni smo sestopili po slikoviti gredini, mimo pozirajočih gamsov, ki so nas nekoliko naveličano opazovali, do bivaka in naprej do prijetno ogretega viskija oz. pomarančnega soka, ki nas je čakal spodaj v avtomobilu. Bilo je lepo.