Včeraj zvečer sva s Kruhom lezla Teranovo, ki je fajn naštimana . V smeri sva našla leteči pršič, ki pada za vrat, en kos lune, nekaj vetra, mal mraza, vsa sidrišča, golo skalo, nekaj ledu, betonskega snega in požleda . Fajn sva se imela in fajn je bit spet v hribih. Aja, pa Kruh tokrat ni izgubil nobene rokavice. V bistvu ni izgubil nobene stvari .

Včeraj smo napravli en kos skupne ture za Savo in sicer smo praskali po skali, predvsem pa se navili ko mlade opičke . Rambo, Eva, Stari, Neli, Metek, Petra pa jst smo popoldne preživeli ob preprijemanju cepinov, zatikanju v špranje in praskanju po odurni mokri skali. Na začetku so bili obrazi malce bolj kisli, ampak so se kasneje razvedrili in šele tema nas je pragnala na pivo. Seveda ga nismo mogli držat v rokah, zato so ble slamce iskana roba . Baje da bomo še šli. Enkrat.

Kam naj gremo za novembrske praznike, se nam je porajalo v mislih. Ker je bila napoved za Dalmacijo lepša kakor drugje, sta se dva avtomobila že odpeljala do Omiša in tako smo jim sledili tudi mi.

V četrtek v zgodnjih urah smo se odpravili proti Hrvaški. Oziroma bila je želja se odpeljati v zgodnjih urah, ampak ker smo se pakirali uro in pol, da smo spravili robo petih oseb (Lovro, Domen, Kaja, Neli, Petra) v Kajino Škodo se je sonce že dvignilo izza obzorja. Poleg nas se je peljal še Bobi/Mihajlo - pes.

Z vmesnimi postanki smo po dobrih sedmih urah prispeli do kampa, hitro postavili dva šotora, nekaj pojedli in se odpeljali do bližnjega plezališča (Planovo middle), kjer smo ostali do mraka. Po vrnitvi iz plezališča smo si skuhali večerjo in preostanek večera ob pivu in Jägermaistru igrali karte ter si splanirali naslednji dan.

V petek se je večji del skupine, Edvin in Lovro, Barbara in Petra, Nika in Boštjan ter Domen (Kruh?) in Ajda je šel plezati športno večraztežajno smer Rambo. Dalenjc in Anže sta izkoristila lep in topel dan za novo smer, ki sta jo poimenovala »Železničarska smer«. Luka in Neli sta se odpravila v Komornjak, Kaja in Domen pa sta se z Mihajlom odpravila v »Planovo middle«. Ostali smo se jima kasneje pridružili, še malo pofrikali, zvečer pa je zopet sledila večerja, pivo in karte.
Sobota, zadnji dan za celodnevno plezarijo. Anže in Maja sta šla v Rambota, Luka in Petra v Vojan, večina pa jih je odšlo frikati.

In prišla je nedelja, čas odhoda v rodne kraje. Pred odhodom domov sta šla Dalenjc in Edvin še v Freedom, “nova” generacija pa smo se s štriki na ramenih odpravili, zadaj za hišo-kuhinjo, v mini plezališče (če se lahko temu tako reče), kjer je vsak splezal še eno ali dve kratki smeri, nato pa je bilo počasi potrebno spakirati in se odpeljati nazaj domov v Slovenijo.

Seveda pa, ker smo bili v južnih sončnih krajih, smo tekom obiska v Omišu skočili še v morje in ugotovili, da je voda še vedno slana.

Nekateri v Omišu nismo frikali.

S Petro sva zlezla Smer srebrnog klina, v JZ steni Vojana. Malo je poraščena, drugače pa nudi lepo plezarijo, super skalo, nekaj težkih prehodov. Midva sva sicer zabila en klin (tak lep srebrn), drugače pa se da vse zlest na frende in gurtne. Ocenila sva z IV/V+, 250m.

Od plezališča Planovo Desno kreneš 8minut proti trdnjavi. Zaviješ levo proti steni in začneš levo od previsa. Najdemo polico - gredino, ki gre v desno in se izogibamo drevesom. Ko dosežemo previse se usmerimo navzgor po manjši zajedi (IV+) in desno. Prečimo v desno v lažji svet in gor. Sidrišče na drevesu. Nadaljujemo po plošči, do strme poči. malo po njej in desno v plošče. Po razčlembah gor in prečimo pod previs (V+) v levo. Desno mimo drevesa in po poklini navzgor (V+). Skobacamo se čez drevesce in potem desno pod previsi, sidrišče pod platami. Po ploščah navzgor pod previsen kamin. Plezamo po poči desno (V+) in čez kamin na rob stene.

Sestop po  sitne grebenu poraščenem s trnjem do steze in mimo trdnjave.

Pol pa skok v morje, pivo in domači jegr..