Trenutne razmere v hribih so takšne, da se je težko odločiti kam na turni smuk. Ali obstaja nevarnost plazenja zaradi napihanega snega ali je sneg južen ali pa skorjast. Včeraj smo se usedli v avto in na poti je padla odločitev, da gremo na Ojstrnik, ki leži v Karnijskih Alpah. Malo me je skrbela doooolga hoja po gozni cesti, a glede na to, da na hribu še nisem bil sem se s predlogom hitro strinjal. Za izhodišče smo izbrali 640m visoko vas Feistritz. Spodaj je bilo snega komaj dovolj, da so psi še lepo tekli. Snežna odeja se je na smučljivo debelino povečala šele nad 1000m. Nekje na 1500m pa je cesta pogledala iz gozda in kmalu se je pičel pravi kič. Nadaljevali smo po razglednem grebenu do zadnje strmince, ki je bila kar malo sitna. Potem pa smuka, ki je bila prava poezija. Malo smo sicer zamudili, saj je sneg pod pritiskom sončnih žarkov vseeno malo preveč popustil. Presenetljivo dobra je bila tudi smuka po gozdni cesti, kje je pršič ostal cel dan in tudi zadnje metre do avta se je dalo presmučati, mogoče s kakšnim risom na smučki več.

Danes smo za tečajnike izvedli skupno turo na temo reševanje palega soplezalca in transport ponesrečenca. Lepo vreme in odličen poligon sta nudila optimalne pogoje za izvedbo ture. Najprej smo naredili prikaz vseh postopkov potem pa smo se razdelili v sedem skupin. Majhne skupine so omogočale, da so vsi tečajniki lahko izvedli prikazane postopke, nekateri tudi na višini pod polno obremenitvijo, kjer se dejansko občuti resnost izvajanja postopkov.

Danes sva s sodelavcem izkoristila lepo vreme in se popoldne odpeljala na Ljubelj. Cilj suho ruševje. Razmere so bile odlične. Ob zadnjem sneženju je zapadlo 15 do 20cm suhega snega, ki pa ga je sonce že malo omehčalo. V zgornjem delu je bilo kar nekaj pršiča, kjer pa je bil sneg spihan pa je bilo trdo. Srenači so prišli kar prav. Za enkrat je bila nevarnost plazov le pod stenami obsijanimi s soncem, zato sva se običajnemu prečenju izognila in ubrala varnejšo pot nekoliko nižje.