Z Boštom sva v soboto zarana odrinila iz Ljubljane proti Jezerskem. V sredo na ferajnu sva se namreč dogovorila, da zarineva v Jernejev steber, ker sem si zaželel splezati eno malo??? težjo, da preizkusim svoje sposobnosti. Po kar dolgem in sila sitnem dostopu, sploh v zadnjem delu, sva se s snega podala direktno v steno. Prvi raztežaj z oceno V+(A0) naju je kar precej namučil. Varovanje v snegu, mokra stena in otrdeli prsti od mraza so naredili svoje. Na detajlu sem prvič sprobal, za koliko se raztegne 50m cvilinga. No, pa mi to ni vzelo zagnanosti, le drugi raztežaj sem še prepustil soplezalcu. Kasneje pa je plezarija normalno stekla. Lepo sva se menjala gor proti vrhu in v sosednji steni opazovala Gresa in Pečarja. Brez težav sva premagala tudi najtežji del v smeri VI-(A0) in se kratkomalo sprehodila do vrha.
Pri sestopu sva dohitela Gresa in Pečarja. Da ne bi slučajno prehitro prišli na Ledine, nam jo je pri abzajlu zagodla še vrv, ki se je med vlečenjem zavila okrog nekih skal. Prej bi prevrnili celo goro, kot pa potegnili vrv, zato je najbolj zagreti (Gres) odplezal nazaj gor po steni in sprostil vrv. Ko smo končno prišli do koče na Ledinah, kjer je cel vikend potekal alpinistični tabor Nejca Zaplotnika, pa je kar zacvrčalo po grlu. Hladno pivo namreč!
Tja so pred nami že prispeli tudi Žile, Vanč in Urh. Po izmenjavi vtisov iz stene, sem se malo pred nočjo odpravil v dolino in se precej utrujen odpeljal domov. Srečen in vesel!!! Juhej
