Kam bi šle, same punce ... Ideja je bila Viševnik, ker ni zahtevna, niti dolga tura. Neža pa je k pohodniški ideji dodala turno smuko. Zakaj pa ne? In smo šle ... Odhod je bil ob neprezgodnji uri, da ne bi bile prehitro nazaj v Ljubljani. No, zaradi vožnje, ki v prvo ni uspela,smo do Rudnega Polja prišle šele nekaj čez 10h. Krivda gre slabim zimskim gumam, saj nam je šel avto na cesti v smeri Bled-Pokljuka po klancu navzdol namesto navzgor. V drugo gre rado, iz Bohinjske smeri :-)
Na poti na Viševnik smo srečale zgolj enega smučarja, ki se je že peljal nazaj. Ljudi je bilo kar veliko in je Viševnik že skoraj spominjal na Meko. Celo pot smo poslušale, "ste pa vztrajne", "a bo šlo punce", "jst sem pa raje smuči doma pustil" itd. itd. itd. Ja, vztrajne smo ble, tako navzgor kot tudi navzdol, saj smo imele smuči kar celo pot navzgor/navzdol (z malimi malenkostmi sezuvanja :-)). Na vrhu grebena je še kar dobro pihalo in smo si poiskale zavetrje za čaj ... Z vrha Viševnika, pa nor razgled!
Snega je res da še bolj malo, tako da smo se morale na nekaterih predelih izogibati kamnom- pa še to samo po žlebu navzdol. Upajmo, da bo snega kmalu kaj več in da bo smuka še bolj uživaška kot je bila že ta! :-)
Za vas, Nika, Redarka, Neža, Ciganka :-D
