Zadnji dan poletja (četrtek) sva z Vilijem porabila za obisk Velikega Oltarja. Dopoldan so bile temperature že precej jesenske:) Pristopila sva skozi Veliko Dnino in res kakor koli se obrne je do stene 4 ure (po alpinističnih, ne planinskih časovnicah). Strmo melišče na koncu Dnine ti kar požene kri po žilah (verjetno bolje ko je zasnežena).
Mihelič je opisu poteka smeri namenil slabe štiri vrstice, tako da pusti kanček negotovosti. Iz zatrepa je potrebno izbrati najširši žleb, ki pelje proti škrbini. Ko pridemo do prvega plezalnega dela (ki je tehnično najtežavnejši, ampak nudi odlično skalo) hitro opazimo nekaj klinov. Naprej do grebena in še nekaj metrov po njemu so oprijemi bolj nesigurni, potem pa se res začne uživancija na grebenu, ki pa se hitro konča na vrhu. Kjer je težje se najdejo klini, ampak najin štik je ostal v rucaku do vrha. Na celem grebenu težave ne presegajo II stopnje.
Na vrhu sva uživala v samoti in malo skrajšanih razgledih, ker so se že začele zbirati meglice. Za navzdol sva naredila tri kratke abzajle, ki so že delno pripravljeni (en klin). Malo nama je bilo žal, da sva "branala" tolko opreme gor - dovolj bi bila vodniška vrv (30m),...
Edinega drugega obiskovalca sva po celem dnevu videla šele 5 m pred avtom. Na ta konec se bom nedvomno še vrnil!
