V nedeljo nas je, Evo, Vanča in mojo malenkost zaneslo v ostenja nad Korošico. Po lagodnem dostopu s planine Podvežak smo najprej vstopili v Severo-zahodni raz Vežice (IV+, 220m). Smer prične desno od ogromne votline, na neizrazitem stolpiču in se kar v štartu požene strmo navzgor po kompaktnih ploščah, kjer se najde kakšen klin in dovolj možnosti za nameščanje metuljev. Previsnemu mestu smo se izognili po varianti desno, kar ne priporočam, saj nudi previs kompatno skalo in dobre možnosti varovanja, medtem ko ti trenje in vleka vrvi v varianti izpije poslednje moči (v kolikor uporabiš sidrišče kjer se obe varianti združita).
V nadaljevanju smo uživali v kompaktni skali, se s prijateljsko navezo ukvarjali s pomanjkljivo skico in na koncu izplezali po s stranci bogatem kaminu, kjer pa je potrebno z nogami kar malo "migati". Kljub temu da Mihelič piše, da je smer opremljena, vstopa brez vsaj kompleta metuljev ne priporočam.
Sestop nas je vodil po mehkih travah ob pogledu na številne rože čez vrh Vežice, preko Vršičev skozi prehod med Vršiči in Dedcem, kjer sva se z Vančem odločila še za eno kratko smer in sicer Preložnikovo v Vršičih, medtem pa je Eva sproščala utrujene ude na mehkih travah Korošice.
Preložnikova smer (V-/IV, 120m) naju je še bolj navdušila kot raz. Ponuja čvrsto skalo in veliko možnosti varovanja z metulji, hkrati pa je na težjih mestih in sidriščih opremljena s klini. Mene so navdušili predvsem prehodi zmernih težavnosti med strmimi okoliškimi stenami. Za piko na i, pa poskrbi posrečen izstop pod manjšo streho.
Zadovoljna z izkoriščenim dnevom sva z Vančem pohitela na Korošico, kjer smo omočili suha grla in družno nadaljevali do izhodišča.
Sklenili smo, da se s stenami tod okoli še srečamo.
