Če smo doslej bolj tipali, gre zdaj zares. Tretja tura alpinistične šole naj bi nekoliko bolj odstrla zastor v svet alpinizma. Tokrat nas ni zeblo, celo 'zašvicali smo se ful', ko smo v nedeljskem jutru marširali proti vipavskemu alpinističnemu poligonu. Tudi deževalo ni, ampak se nam je vsake toliko nasmehnilo sonce. Izdelava različnih sidrišč, priprava na plezanje, sporazumevanje in napredovanje naveze, nameščanje klinov in drugih varoval, priprava sidrišča za spust in spust ob vrvi ... Učili smo se alpinistične abecede, ki se nam, ko moramo stvari prijeti v svoje roke, včasih še vedno zdi kot kaka jedrska fizika. Nismo še suvereni, pogosto tudi šlampasti. Vemo, da nas čaka še dosti vežbanja, ponavljanja vozlov v temi in miselnega treninga, da bomo delovali zbrano in hitro. Vsake toliko sicer slišimo, da smo "kar pravi", a to najbrž v tistem delu, ki se nanaša na analizo :). Tudi tokrat ni izostala. Jirži, Robi, Poli, Željo, David, Primož, Vanč, hvala, ker ste se trudili z nami!
