V ponedeljek pred našim kulturnim praznikom smo se Rambo, Mojca in jaz zapeljali do Maltatala potipat, če je ostalo še kaj ledu. Cilj je bil Stranerbach, baje lep in dolg slap. Dolg je res, lep pa tudi, ravno pravšnji za mene starega prdca, ki ne hrepeni po ekstremih in vseh mogočih novodobnih X-ih
. In smo šli, ga našli in uspešno tudi preplezali. Nekaj grenkega priokusa je sicer bilo ob novici, da je nekaj dni prej prišlo do nesreče s smrtnim izidom. Ali ipak, kot bi rekli v naši rajnki državi: "E pa sad šta je, tu je." Bilo je fajn.
