V sobota sva se s Kruhom v pašnem koraku ostarelega gamsa podala proti Vršacu. Iz žepa nama je molil smeli plan o drzni novi smeri. Pomanjkanje olimpijske forme je že na dostopu nakazalo, da bi se znali plani izjaloviti. Dostopa do smeri je kar za dobre 2 ure in pol :). Ko sva sestopila pod steno nama je postalo jasno, da prvotna ideja nima pogojev za uspeh in tako sva izbrala varianto B. Smer ni ravno kandidatka za številne ponovitve :) je pa po svoje lepa, predvsem pa naša :D. Dolga je skromnih 120 m, poteka v skrajnem desnem delu stene, ponaša se z odlično skalo in bujno trentarsko travo :). Skratka, prvotna linija ostaja izziv za večje bicepse, močnejšo motivacijo in trdnejšo psiho :).
