V petek smo se odpravili na Vršič in se poizkusili v Kranjski poči. Smer je zanimiva, v njej se najde blizu 10 svedrovcev, ostalo pa je solidno nabita. Ker smo bili v treh je bilo plezanje počasnejše, ampak vseeno lepo. Prve tri raztežaje sem vodil jaz, potem pa sem predal vodstvo. Najlepši je kamin v tretjem in kasneje se nadaljuje še v četrti raztežaj - čista uživancija.
Najbolj zaguljen pa je drugi raztežaj. Ta se lahko ponaša samo z veliko krušljivostjo in velikim številom varjant, ki te hitro zavedejo. S police bi po opisu bilo potrebno napasti prvi previs, malo levo po njej se ponudi svedrovec, še bolj v levo je nabit štant, in nadalje v levo je postavljen možic – sedaj pa se odloči kaj ti najbolj leži:). Od petih raztežajev so bili le trije dolgi 50m, ostala dva pa krajša. Če prištejemo še izplezanje na vrh je smer res dolga 250m, višine pa dobi verjetno le za okoli 200m. S temo smo se pripeljali v Vrata in tam prespali.
Zjutraj smo se odpravili mimo bivaka IV pod Južni greben Škrlatice. Pogled na steno je sprva srhljiv, ko pa se podaš vanjo se sproti odkrivajo novi prehodi. To "trojko" je potrebno marsikje kar pošteno zlest. Večinoma se uživa v res odlični skali, tu pa tam se pa moraš soočiti tudi s krušljivimi deli. Smer je dovolj nabita, da se jo lahko zleze samo s pomičnimi varovali, seveda pa je priporočljiv še kakšen klin za sigurnost.
Ko smo izplezali na planinsko pot, se je sonce že prevešalo na zahodni del neba in odločili smo se, da vrh, ki naj bi bil oddaljen pol ure, pustimo za naslednjič. S temo smo prišli v Vrata, kjer se je trlo ljudi. Na platnu se je predvajala Sfinga, sceno pa je nudila Triglavska Stena, tako da je bil ambient res pravi!
Ta dva dneva sta bila super izkoriščena in se že nadajam naslednjih…
