Ker sem pridno nabiral nadure ta mesec in se jih ne nabralo toliko, da bi šle v nič, smo rekli nič, pa gremo raje malo v Dalmacijo pogledat, če skale še vedno stojijo tam. In sva šla v Omiš za nekaj dni. Počitnice so bile sestavljene iz spanja, plezanja in kakšnega piva. Plezava sva v Omišu, ki je luštno, in ultra lahko dostopno, Marjanu, plezališču pri Splitu, kjer je res dobro navrtano in Brela, ki je malo divje plezališče, ne tako fajn navrtano s čudnimi lepljenimi svedrovci – podobni tistim, ki jih ima Slovak na Hvaru – in dolžinami smermi, ki nikakor ne gredo skupaj s tistim, kar je napisano v vodničku. Skratka, strašne razmere bi rekel, ampak res, še bi šel 
.
