V sredo 22.8. sva se z Anžetom lotila Hudičevega stebra v Prisanku. Iz Lujbljane sva se odpravila šele po 7 uri, ker sva imela na začetku malo drugačne načrte. Med potjo pa sva se odločila za znameniti steber.
V spodnjem delu je skala dobra in plezanje je prava uživancija, višje pa je vse skupaj bolj podrto. V zgornjem delu sva šla malo prezgodaj iz kamina in si tako smer še malo začinila, vendar sva na koncu vseeno našla izstopni preduh. Ta je dolg cel raztežaj in kot pravi Mihelič ni za debele plezalce :). Po izstopu iz preduha pa te čaka še precej zahteven in podrt raztežaj, ki te pripelje na vrh stebra, le nekaj metrov stran od Hanzove poti.
Na vrhu sva bila šele po osmi uri zvečer in se po Hanzovi poti s čelkami spustila v dolino.
