Vikend na Korošici z vsemi dodatki je uspel. Zjutraj vstaneva, vrževa vase šunko in odvečne stvari iz pekarne, nato odrineva proti Korošici s hitrostjo osivelega gamsa kot pravi Poli. To še ni bilo vse, sledil je kreg, skreg, kujanje in nato izljubljanje... Na kraj zločina prideva pozn zato se odločiva za Dedca in vsemi dodatki, ki jih je premogel-M_E_G_L_O. Zapodiva se v Šarino poč ampak se že na prvem štantu ob štriku spustiva na realna tla. Klinov ni bilo več (nekdo ali nekaj je potegnu fršlus) mi2 pa nekak nisva bila pri volji za tehniko pa tut feeling je reku: PEJTA NA PIR!!!.. in sva šla...vmes sva naredila še par km do sosednje Moličke planine, ker je treba postlo na Korošici rezervirat vsaj 3 tedne prej...Na Kocbekovem zavetišču caruje res carski pastir kjer sva našla zavetišče za đabe...
V nedeljo prisopihava do Vežice...ta je sprva kazala tudi meglene znake bolezni, kmalu pa naju je le spustila v smer. V smeri je non stop odmevala pesem...ti, ti, ti, ti si moja rožica....in juhu bruhu nama je blodila po možganih celih 7 ur...zgoraj naju pričaka še sestop skozi labirint..beri=rušje...na Korošici pa nagrada...oskrbnica Mojca najprijaznejša oseba...sama smer je zakoon...meni osebno najlepša do sedaj...
