Ker so Dolomiti tako neslavno padli v vodo, sva z Mihatom rekla da izkoristiva vreme in v torek, 30.4 skočiva do bivaka Gorica. Po začetnem iskanju dežele Nije (beri: izhodišče) sva potem res skoraj skočila gor, ker je bil sneg le od koče naprej in se ni pretirano udiral. V bivaku naju je pričakal kup stvari, višek vsega je bila kitara. Njeno stanje ni brezhibno, vendar je to sploh ne ovira pri tem da te zabava :) Zjutraj sva se zbudila v fantastično jutro z nekaj dežja, ki se je hitro posušil. Po sicer ne prvotnih planih, ki so bili seveda v južni steni, sva na koncu splezala S raz v Visoki Beli špici. Nikar ne vprašujte zakaj je do tega prišlo, ampak dokazano so pripravljene tudi severne stene.
P.S.: Če koga naslednjič v bivaku pričaka lepa zelena kapa, je moja.
