Mi smo šli pa v Bele vode. V nedeljo smo se Meta, Robi, Matevž in Špela odločili za eno pred-dolomitsko uverturo in se podali na Visoko polico v Direttissimo. Polica je res kar visoka in dostop ni glih kej frikovski, še posebej ne s celo faking kredenco na ramah. Pa mal podrto in šodrasto je tam proti koncu dostopa. Ampak plezanje je bilo pa fajn lepo in vreme se je držalo in razgledi so bili tudi impresivni. Res res. V smeri sta se nam pridružila še Tišlerja (Mateja in Tomaž), ki sta najprej splezala pol sosednje desne direttissime in se potem ponavljanke odločile, da bi šla vseeno rajši kr našo direttissimo. Tudi prav, nam je prav. Po dveh urah smo izplezali in si razdelili Tišlerjeve super piškote s povečanim deležem proteinov in vlaknin. Sestopali smo po markirani poti nazaj proti koči Bruner, ampak potem smo nekje v prvi škrbini odvili kar dol dol naravnost proti Rabeljskemu jezeru. Tišler je bil za to varianto sestopa povsem navdušen, ker ima baje prirojen čut za orientacijo, jaz tud še kar, ker sem pač geograf, geoped, geolog, grafoskop vse v eni osebi. Ostali domnevno niso bili preveč navdušeni. Ampak na koncu smo itak res končali izležavajoč se ob jezeru...in to s pogledom na klene surferje. Ja, lušno je blo.
