Primož bi rekel, da sva plezala v Spodnje Bohinjskih gorah, jst bi rekla v Pečeh nad Baško grapo… kakorkoli, v soboto nama je končno uspelo v Novi vrh. Najprej sva šla poslušat pojoče travice. Teh je bilo ogromno, zajeda pa kar konkretna. Detajl nama je dal misliti in ker pravega stopa v levi plati nihče od naju ni našel, sva se morala malo usesti na klin in si stvar pobližje pogledatiJ. Nauk te zgodbe: tu ocene niso od muh! Potem sva se odločila, da poplezava po grebenu do Vrhnjih plat in tam splezava še eno smer do vrha Novega vrha. V bistvu sva najprej mislila plezat Platke, potem pa se je meni zdelo tisto vse preveč krušljivo, zato sm raje sledila malo manj krušljivim delom in zavila bolj proti desni. Same plate so na splošno kar lepe, če izvzamem, da tam, kjer je plata ni možnosti varovanja, vse drugo pa se sumljivo maje. Tako sem v bistvu kar komaj čakala, da pridem do vsaj enega kompaktnega dela, kjer bom lahko naredila dober štant. Ravno po Primoževem vzkliku ˝še 10 metrov˝ malo nad sabo le zagledam krasno poko in vanjo z vsem veseljem in vso močjo zabijem klin, ki se tam sveti še danesJ. Katero smer sva plezala težko rečem- mogoče kšno varjanto, mogoče kaj novega, kdo bi vedelJ. Čeprav je bilo vreme skoraj nevetrovno, nama je Novi vrh dal vetra. Primož je bil mnenja, da je na drugi strani življenje lažje, a jst vseeno dodajam: v (in nad) Grapi je lepo!:)
