Nebeška simfonija

Petek zvečer – planina Blato. Vrhunski šporget je prostor segrel v slabe pol urice. Zjutraj je budilka zatajila, kurjenje in segrevanje vode za obvezno kavico pa sta zahtevala toliko časa, da sva en mičkn prepozno vzela pot pod noge. Jasno jutro je bilo seveda čudovito. Do vstopa se je skala že prijetno segrela. Plezala sva naslovno smer, ki si ime vsekakor zasluži. Dobro varovanje (beri na gosto navrtana), veliko sonca in ene same uživaške plati. V zadnjem raztežaju, ki gre po razu, je bril kar hladen veter. Seveda sva šla tudi na vrh, pospravila vsak svojo konzervo rib in zamaknjeno zrla v daljave. Sestop v trdi noči od Laza do Blata je bil kar naporen, sploh ker je moja čelka brlela v svojih zadnjih zdihljajih. Sosedje so naju počastili z odličnim šnopčkom in slastno gibanico. Hvala! V stanu je na postelji čakala ena prava miška. Sva rekla, da v troje pa ne bo šlo, in jo pospremila na hladno. Nedelja se je začela bolj lahkotno, na kavico sta prišla še Borja in Mile in za leto dni postarani Neži (vse najboljše!) prinesla pito. Borja odlično peče! Ko se je stan pospravil, sva usekala še eno »kratko« kondicijsko turo po Stogovih in Ogradih. Pot sva si sem in tja popestrila s kakšno plezalno varianto ali sestopom v stilu: »Če pridejo gamsi, bova pa midva tudi!«

NS 1NS 2NS 3 Laz ptičjaNS 4 platkeNS 5 platke in traveNS 6NS 7 Neza v stirkiNS 8 detajl peticeNS 9 zadnji cugNS 10 zadnji metriNS 11 TriglavNS 12 ene same goreNS 13 sebekNS 14 zahodPohod 1Pohod 2