Ideja o Matterhornu in Schmidovi smeri je trajala že kako leto a vedno je prišlo kaj vmes. Tako da smo se zelo nahitro zbrali Žile, Kruh, Dalenjc in jst. V četrtek po šihtu jo mahnemo proti Taschu, od koder se z vlakcem odpelješ v Zermatt. V petek zjutraj še enkrat pregledamo opremo in jo mahnemo v Zermatt. Ker je bila gondola zaprta zaradi servisnih zadev nas je čakal 6 urni dostop iz doline do koče Hornlihutte. Hrib se ti že takoj iz vasi pokaže in se ne skrije več. Dostop do koče Swarzsee poteka skozi macesnove gozdičke in hitro mine. Od tu naprej se je pa malo vleklo :). Zimska soba na Hornlihutte je bomba. Novi jogiji,radiator in elektrika :D.
V soboto ok 3h zapustimo bivak in "avantura" se začne. Plan je bil v enem dnevu preplezati smer in se spustiti do bivaka Solvay. Spodnji lažji del z nekaj sitnimi mix mesti prepelzamo nenavezani in ob zori smo na rampi. Smer je bila precej suha tako da je bilo plezanje večinoma v mešanem terenu. Z Žiletom tekoče nadaljujeva proti vrhu a naju noč ulovi na vršnjem grebenu. Na vrhu sva ob 20h. Na grebenu močan veter, ki piha že celi dan še bolj pride do izraza in na momente je treba po vseh štirih. Bregar in Kruh sta prisla nad slap in prečila po polici v desno a naprej ni bilo sledi in v noči nista našla poti naprej zato sta tam bivakirala.
Z Žiletom začneva ponoči sestopat proti bivaku. Neskončno abzajlov, megla in močan veter so trajali do jutranjih ur ko sva se odločila, da bivakirava in počakava dan ker sva zgrešila greben.
Ko se je pokazal dan sta Bregar in Kruh nadaljevala do vrha in bila na vrhu ok 13 h. Na sestopu sta imela precej tezav z zatikanjem vrvi ki jo je veter premetaval med skale. En pramen sta morala odrezati. Sestopita v jutranjih urah do zimske sobe.
Midva pa sva nadaljevala sestop po Hornliju in ob 11h sva bila nazaj v zimski sobi.
Do doline še slabi dve uri hoje in vožnja z gondolo. Z Žiletom sva lovila zadnje gondole v nedeljo, Kruh in Bregar pa sta prišla s prvo naslednji dan.
Res grande tura je bila to!
