Včeraj sva bila z Domnom na Triglavu. Štartala sva iz Krme ob 5:30. Že v začetku je bilo dovolj snega in sem si kmalu nadel smuči. Domen je moral svoje alpske dilce celo pot nositi. Nošnja smuči se je kmalu izkazala za naporen trening saj se je sneg že v Zgornji Krmi začel kar pošteno udirati. Na srečo je bilo na poti kar nekaj pešakov, ki so združili moči z izmeničnim gaženjem. Pri vremenarjih na Kredarici smo se okrepčali s čajem in se povzpeli še na Triglav. Snega proti vrhu ni veliko, ker ga je veter večji del odpihnil. Obstal je le trši sneg, ki je omogočal udoben vzpon razen na krajšem zavetrnem delu je bilo nekaj mehkejšega snega. Tudi večji del jeklenic je bilo na soncu. Smuka s Kredarice je bila pa tudi svojevrsten trening. Na poti se je izmenjaval trd sneg, pršič, klože, led in pa napihan sneg, ki je smuči kar vsrkaval vase. Da nebi bil pri avtu prehitro sem še malo zašel in čakalo nas je še dodatno gaženje okoli skokov. Potem pa še ruševje, ki je bilo le malo prekrito s snegom in pa po gozdu, kjer je bilo snega ravno dovolj, da sem se pripeljal do avta.
