V petek in soboto sva se z Andrejem malo potikala okoli Kokrškega sedla (spala sva v zimski sobi). Malo sva pogledala na JV greben in Kalško goro. Snega je dovolj, da je eden v petek z vrha Grintovca prismučal do cca 1500 - 1600m. Snežne razmere pa so bile pestre. Pod sedlom se je mestopa fanj udiralo, višje pa so marsikje cepini tudi lepo grabili, večinoma pa solidne razmere. V soboto sva izkoristila zadnje ure sonca in šla po Strehi na vrh Grintovca. Vreme se je začelo hitro kisat in pod sedlom je že začelo snežit.
V sredo se nama je pridružil še Matija in skupaj smo se zapeljali proti Domu pod Storžičem. Zadnji km je cesta ledena, tako da smo parkirali prej. Lokalec nas je prepričal, da smo skupaj vstopili v Kramarco, vendar smo kaj kmalu obrnili. Razlog so bili kopni skoki in sneg ki je samo za okras prekrival šoder. Ko smo ga pod vrhom ponovno srečali, je rekel da nadaljevanje ni bilo nič boljše in da je on, tako kot predhodniki, izstopil po Cankarjevi.
Mi smo šli, kot smo si sprva zadali, v Peto žrelo. Vstopni skok je kopen, je pa okoli speljan obvoz. Preostanek je dobro zalit, samo še enkrat smo mogli zaradi pomanjkanja le tega v kratko izpostavljano prečko. Smer je s svojo prijazno konstantnostjo in dolžino prijetno presenetila. Pričakovali smo le nekoliko večji naklon. Sneg je bil večinoma precej sipek in globok, ampak zdej je že dovolj zrit, da se da lepo it gor. Glede smučanja je še nekaj mest, preko katerih se ne da. Bilo je fanj, pa še kdaj!
