Prejšnjo soboto, 15.10., se je sicer obetalo mrzlo, a lepo vreme, zato sva z Boštejem hotela še malo poplezati v hribih. Predlagal sem Korošico in kakšno izmed množice smeri tam okoli. Na dostopu mimo planine Podvežak sva se malo zagledala v JV steno Velikega vrha na Dleskovški planoti. Bila je namreč lepo obsijana s soncem in ko je Bošte omenil, da je na plezanje.net videl opise smeri, sva jo za začetek mahnila v to steno. Ker opisov nisva imela, sva šla kar tam, kjer je bilo videti najlepše. Skala je bila pakleniško fenomenalna in prijetno topla. Doma, po ogledu slike in smeri na plezanje.net sva ugotovila, da bi lahko šlo za prvenstveno, nastala je Sončna smer (IV+/IV-, 100m), žal brez slik 
.
Nadaljevala sva do Korošice, kjer so bile še vse stene v senci. Za balvani pod Dedcem, skrita pred mrzlim severnikom, sva se malo martinčkala na soncu in čakala, da sonce oblizne steno. Ob 14h se sonce še kar ni hotelo prijeti stene, zato sva se odločila in odpravila v Centralni steber (VI+, A0/V-VI, 140m), legendarno smer Cica Debeljaka in Rada Kočevarja iz leta 1949 in menda prvo VI+ v slovenskih hribih.
Glede na temperature sva bila nekako odločena, da vsaj vstopiva, če sva že tu, z namenom da abzajlava s prvega štanta, če bi bilo premraz za minimalce v stebru. Ravno ko začnem plezati prvi cug, pa me in seveda tudi steber, obliznejo topli sončni žarki in tura je bila rešena. 
Gre pa za kratko in zelo jedrnato smer, štirje bolj kratki raztežaji šestice ali več. Skala je odlična, smer pa dobro opremljena. Sonce se je ravno skrilo za Zeleniške špice, ko sva dosegla vrh.
Lep dan in primeren zaključek sezone.
