Včeraj sva se z Boštjanom odpravila v Kogel in potem nadaljevala še na Skuto. Kot sva že nekajkrat ugotovila, sva očitno tandem za odkrivanje novih dostopov. Tudi včeraj ni bilo nič drugače. Že proti Koglu, sva prišla do zatrepa grape, ki pelje proti Koglu. Ker nisva hotela obračati, sva odkrila nek (nov?) prehod III/II 50 m v zelo krušljivem svetu in ga poimenovala Ciciban se rad igra; he-he. Tudi v Virensu sva naletela na nek ozek in strm žleb (varianta prvopristopnikov), kjer pri obeh ni šlo brez tehnike. Cvetka smeri je bila po najinem mnenju, podaljšan zadnji izstopni raztežaj, kjer navkljub navpični steni, odlični oprimki omogočajo fenomenalno plezanje. Po enourni hoji naju je v soncu pričakal še južni raz Skute. Po treh plezalnih raztežajih, ki so dokaj zračni, sta sledila dva nenavezana raztežaja v lažjem svetu, nato pa je zopet sledila varianta, desno skozi strm gladek žleb, kjer brez varovanja ni šlo. Sledil je samo še izstop skozi okno in vrh je bil osvojen (zdej bi moral bit smile!?).

Po krajšem počitku, sva nadaljevala z sestopom čez Štruco do bivaka pod Grintovcem, kjer sva v mraku naletela na pašo 30. gamsov (ja prav ste prebrali). Po pivcu v Cojzovi koči in snidenju z prijazno zlato prinašalko, sva jo v trdi temi ucvrla v dolino.

Če povzamem. Krasna tura, z dokaj nezahtevno plezarijo, prekrasnimi razgledi, a fizično kar zahtevna. Še nekaj fotk.

No, končno sem našel čas za tole. Prilagam nekaj fotk iz plezanja na Kalymnosu, krasnem otoku na jugu Grčije. Otok je znan kot mala plezalna meka, in ni večji od 'našega' Visa, premore več kot 55 plezališč (in še se vrta…) z več kot 800 smermi, za vsakega kaj. Dostopi kratki, rabiš pa motorin, kar je tudi svojevrsten užitek. Poleg tega pa seveda krasna hrana, piiiitno vino, tolpo morje, pa še kaj bi se našlo. Ko se bodo večeri začeli ob petih in bo zunaj minus 10 pripravimo prezentacijo.

Včeraj me je zeblo, zato sem se odločil, da grem danes v toplejše kraje. Z Janijem sva se zapeljala v Osp. Po eni smeri me je tako prekurilo, da me je minila vsa volja do plezanja. Odpeljala sva se do Vikija na osvežitev potem pa v Kal kjer je bila klima veliko bolj prijazna. Zlezla nekaj smeri in se zadovoljna vrnila v Ljubljano. Ostalo je še nekaj časa za priprave na maraton.