Ko sem včeraj zvečer že skoraj obupal, da bi se našel junak, ki ga ne bi prestrašile napovedane nizke temperature ob morju, se je oglasil telefon. Bila je Gita (hvala Robi), ki bi šla plezat, pa Katra tudi. Dobili smo se ob človeški uri na Grudi in se odpeljali do najtoplejšega obalnega plezališča, Napoleonice nad Trstom. Kot že prejšni teden, tudi tokrat nismo bili razočarani. Malo nas je sicer na začetku presenetil sneg pod steno, ki tu menda pade na 10 let enkrat, a stena je bila suha in že kar topla. No, ko je sonce nažgalo, je sneg hitro pobralo in dan je v prijetni plezariji hitro minil, pa še gneče ni bilo nobene. Hvala puncama za prijeten dan.

Danes smo Jirži, Mare, Mojca in jst izkoristili mrzel in vetroven dan ter se zapeljali v Napoleonico in poiskali sektorje pod cesto, ki so ponujali obilo sonca, smeri, grifov in štrikov. Kljub gužvi smo se naplezali in uživali v topli skali. Kot je rekel Jirži: "To kliče po ponovitvi:" In z njim smo se strinjali.

V nedeljo (6.12.2009) smo izvedli tretjo skupno turo, tokrat ponovno v Vipavo. Dobili smo se na koncu Viča, torej v bližini Dolgega Mosta, ob neki dokaj nečloveški uri. Okoli devetih zjutraj pa smo že bili na parkirišču v Vipavi. Tokrat nas je bilo nekoliko manj (če me spomin ne vara je bilo tečajnikov 21), razdelili smo se v dve skupini, večja je odšla v sektor Pikapolonica (vmes so padala tudi eksistencialno-filozofska vprašanja tipa "A gremo prav? Je treba tu gor?"), manjša skupina pa je šla drugam. V drugi sektor, katerega, ne vem, ni bistveno. Tokrat se nismo učili kaj novega, cilj je bil čim več plezati, kar nam je tudi uspelo. Vreme je bilo malce hladno, a boljše kot v preteklem tednu ali dveh.