V četrtek smo se z Gerbcem in Boštom odpravili pod VMP. Dostop traja celo večnost a se splača. Splezali smo smer Črni kamin, ki je v sredinskem delu ponudila s super plezanjem v mešanem terenu. Razmere so še vedno super le v vršnjem delu se je precej prediralo. Sestopili smo po grabnu in z dvema abzajloma prišli nazaj pod steno.

Včeraj, v soboto smo se z Nežo, Primožem, Primoževo kolegico Ano in njenim Tofsijem odpravili na Visoki Rokav čez Plovdov rovt. Pot do bivaka se je nekoliko vlekla, sneg pa se začne le nekoliko pod bivakom. Ozebnik je dobro zalit, tako da smo bili kaj hitro na vrhu ozebnika. Ker se je Neža na hitro odločila, da gre z nami, nismo  imeli seboj cel cviling na eno navezo, tako da je Neža nekoliko posedela na vrhu ozebnika, jo nato mahnila dol in osvojila Šplevto. Med tem časom pa smo se ostali štirje odpravili na vrh Visokega Rokava.  Do vrha grebena smo potegnili tri cuge, po grebenu na vrh Rokava pa je bilo še 5 min hoje brez težav, saj je snega dovolj, z vrha pa nor razgled. Nazaj do vrha ozebnika smo naredili 2 abzajla.

Razmere so fine, cepin se dobro “drži” snega J

Za soboto se nikakor nisem mogel odločiti ali bi šel po re-kreacijo v Kamniške ali po kreacijo v Julijce. Šele na obvoznici me je potegnilo v kreacijo in tako sem parkiral v Trenti in šel za nosom iskati razmere in lepe prehode. In našel sem jih :). Po nekajurni hoji sem uzrl linijo, ki sem jo ocenil kot primerno za moje sposobnosti :). In tako sem zaplezal. Začne se položno, da ogreješ noge, potem pa postane malce strmalnejše :). Plezarija vseskozi lepa, mestoma strma ampak z nekaj nežnimi gibi se elegantno pomikam višje do vršnega pobočja in po uri in pol vriskam na vrhu, se nastavljam močnemu soncu, zadovoljen in srečen, da sem onemu spodaj ukradel še en dan :). Lepo je biti tam zgoraj, stran od vsega dreka, ki te čaka v dolini. K sreči se baraba še ni naučil plezat :).

Že prejšni teden ko sva se z Žiletom vračala iz Grossglocknerja so pogledi na Martuljške konce obetali dobre razmere. Tako sva se z Neli v soboto 3.12. odpravila proti bivaku za Akom in v nedeljo pod vršace pogledat kako izgleda od blizu. Ogledna ture je navdušila in v sredo sem se že vrnil nazaj v te konce.
Na dostopu sem precej hitel, kar me je potem teplo celi dan :). Na vstopu srečam še Meri in Gerbca z istimi načrti in hitro smo združili moči in popikali do vrha Malega Oltarja po smeri Bucer Kristan. Razmere so bile res noro dobre. Nato se spustimo v krnico in naprej proti Dovškem križu v štrajfn, ki sva ga z Neli ogledovala v nedeljo. Izkazalo se je za super smer s precej strmim prvim delom. Smer je dobila ime Kepca, III+/4, 300m, klasični izstop Miha Močnik, direktni izstop Marija Jeglič in Klemen Gerbec. Na vrhu sem se poslovil in odpikal po Jugovi grapi v dolino. Onadva pa novi smeri naproti.
Večino fotk je delo Gerbca in Meri.