V nedeljo smo Bošt, Metek in jaz odšli pogledat slapove v Logarsko dolino. Že vožnja skozi sotesko, da vedeti, da razmere so (Firštov slap, Avtocesta, Kaskade…) Z zoro in pri prijetno nizkih temperaturah smo dostopili do slapu Raztočnik. Dva strmejša in en položnejši skok, vmes malo hoje in že smo na vrhu. Sestop pod slap in naprej proti Slapu pod Sušico, kjer nas pričaka velika ledena stena :)  Za cel raztežaj visok prvi slap te lepo ogreje. Do mosta nato sledi še en strmejši skok in nad mostom še dva strma in slikovita skoka, ki spet ogrejeta prezeblo telo. Nato pa lagoden sestop po markirani poti. Oba slapova sta bila v nedeljo dobro narejena. Našli smo vse vrste ledu, poslušali vse vrste zvokov ledu, na nekaterih mestih pa tudi prav lepo curlja. V preplezanih slapovih na našo srečo ni bilo gneče, kar pa ne velja za ostale (Palenk, Avtocesta…) Skratka super dan ;)

No ni ga še konec… strumno se odpravimo še proti Rinki… a kaj ko v avtu pozabimo vso opremo ;)

Danes sem izbral rekreacijo in se podal v Slovensko smer v Triglav. Bilo je malce bolj hladno, kot smo vajeni :) pod robom stene pa je tudi sapica malo pridobila na jakosti, tako da na vrhu smeri nisem kaj dosti postopal ampak sem jo raje podurhal v dolino :). Smer je fina, orientacija ni delala težav in če se jo lotiš s pašnim korakom ostarelega gamsa, se po 2 urah že lahko lopneš po rami :). Skratka, fajn dan v bregih, magari kopnih :).

Končno je prišel čas za Široko peč. V torek sva se z Žiletom (Sašo Žitnik) zgodaj zjutraj odpravila za Ak (preveč zgodaj ne, ker sem zjutraj zaspal).
Stena izgleda od spodaj precej suha a upava na sneg, ki naj bi se skrival na policah. Začetni del smeri plezava nenavezana a se zaradi kvalitete skale hitro naveževa tudi v lažjem svetu. Prvih nekaj raztežajev preplezava brez derez, ker je snega bore malo. Višje pa se pokaže sneg in omogoči hitrejše napredovanje. Noč naju ulovi malo pod izstopnimi kamini kjer se odločiva za bivak. Noč se je rahlo vlekla a ni bila premrzla.
Naslednji dan se po zajtrku zapodiva v kamine. V tem delu smeri se težavnost in krušljivost malo povečata pa tudi pri varovanju in sidriščih porabiva malo več časa. Kline sva zabijala kot nora. V smeri je nekaj starih klinov sama sva dodala še dva.
V sredo popoldan končno stojiva na vrhu smeri z nasmeški na obrazu.
Tri ure in par abzajlov kasneje pa že nazdravljava z viljamovko in se mastiva s špikanimi čevapi pri Valterju.
V trenutnih razmerah ocenjujeva, Centralna smer IV+/4+ IV M5 700m

V prazničnem času člani Alpinističnega odseka Železničar vsem želimo srečno, varno in dih jemajočih izkušenj polno novo leto 2017.

Še naprej se bomo trudili vzgajati odgovorne raziskovalce nekoristnega sveta.

Vaši Železničarji