|
5. skupna tura: Ledno plezanje v Mlačci |
|
|
Prispeval Urška Krek
|
Nedelja, 05 Februar 2017 11:17 |
Ura je bila zgodnja, temperature v minus... Že na parkirišču Mlačce nam je bilo jasno, da nas čaka mrrrrzel dan. Za vsak slučaj smo s seboj vzeli kakšno majico več in se podali v neznano. Ob prihodu na "delovišče" je bil pogled na ledene gmote prav impozanten. Najprej varnost, čelada na glavo, pas, razdelitev v skupine... In za večino tečajnikov prvi stik derez s trdim ledom. Najprej previdno, a smo se kmalu privadili in pozabili, kaj imamo na in pod nogami. Od tu naprej je šlo kot po maslu :)
Inštruktorji so nas najprej naučili abzajla na abalak, izdelovanja sidrišč, osnov lednega plezanja... Zelo zanimivo je bilo spoznanje, da nas v dobrem ledu lahko zadrži že zelo ozek abalak ali pa le en ledni vijak, vse odvisno od kakovosti ledu. Nekaterim je prvo nameščanje lednega vijaka delalo malo težavic, a kaj kmalu je bil led že dodobra navrtan kot kakšen sir. Na začetku nas je malo zeblo v prste na nogah, pa smo malo pomigali in je bilo takoj bolje.
Plezanje pa... Najprej nam ni bilo čisto jasno, kako to gre in komentarji v stilu "ne po frikovsko!" so prišli še kako prav. Smo pa prav kmalu ugotovili, da ni nobene potrebe, da med plezanjem rušimo vse pred in pod seboj in izvajamo kakšne vratolomne manevre, saj si s cepini in derezami sami ustvarjamo smer. Plezanje s cepini in derezami je bila prava uživancija, o mrazu ni bilo več ne duha ne sluha, nekateri fantje so si priredili pravo tekmovanje v zatikanju cepinov in dan je še prehitro minil. Še obvezna analiza in z mislimi smo bili že pri naslednji zimski dogodivščini, ki nas je čakala že čez teden dni.
 
          
|
|
Skriti slap ali Slap nad votlino |
|
|
Prispeval Silvo Vrhovec
|
Torek, 31 Januar 2017 13:49 |
S kolegom sva se 26. 1. 2017 odpeljala v Tamar. Na izhodišču pri koči v Tamarju je bila temperatura -15 C.
Ko sva prišla pod slapove, sva se odločila, da najprej splezava Skriti slap, ki je bil danes bistveno težavnejši, kot je ocenjen:
Prvih 15m je bilo težjih, kot sva pričakovala, bilo je svečasto, delali so se talerji. V srednjem delu je bil led boljši, tu je bilo lažje plezati, vendar so se tudi tukaj še delali talerji. V zgornjem delu od macesna do vrha je bilo plezanje, z izjemo dveh skokov, lažje. Nazaj sva šla po poti, ki pelje nazaj v dolino in si ogledovala lepote Tamarja. Bil je lep dan, kot vedno poln vtisov.

   
|
Zadnjič posodobljeno Nedelja, 05 Februar 2017 10:52 |
Me pa kar same;) |
|
|
Prispeval Nika
|
Ponedeljek, 23 Januar 2017 10:22 |
Pa smo šle- osamosvajanju naproti. Plezale smo hitro, štante delale počasneje. Ampak samo zato, da sta se lahko drugi dve spodaj ogrevali s Konjenikom. Z eno roko, z drugo roko, z eno nogo, z drugo nogo, z glavo, z ritjo… časa je bilo dovolj za vse:).
Plezale smo Slap v soteski, desni krak. Spodaj je bil led malo siten, zgoraj za vriskat. Kaskade pa zelo prijazne; šele zadnji del se postavi bolj pokonci. Tudi če je bila nedelja, gužve ni bilo. Le na drugem štantu smo mimo spustile eno navezo, da smo se lahko me v miru prevezovale in še kakšno vmes rekle. Konec koncev ni vse samo v plezanju- če je zraven še dobra družba, potem je paket popoln. Ta je bil in naj traja led!:)

   
|
Zadnjič posodobljeno Ponedeljek, 23 Januar 2017 12:45 |
Juhu, zima je končno tu! |
|
|
Prispeval Tina Silič
|
Torek, 17 Januar 2017 13:15 |
V soboto smo se nekaj naših in nekaj zunanjih odpravili pogledat snežne razmere k sosedom v Avstrijo. Cilj je bil Schilchegg (2040m) oz. Šilček po naše, itak!. Meni se je že na parkirišču smejalo; snega čez glavo, dobra podlaga in še kar snežilo! Vzpon smo zmogli kar hitro, ker je bila gaz že narejena, na vrhu se zaradi vetra tudi nismo obirali, spust pa itak vedno mine prehitro. Je bil pa odličen, skoraj bi šli še enkrat :) Super tura, za takšne snežne dneve kot je bila sobota. Pobočje je pa tudi dovolj široko, da vsak nariše svojo špuro.
  
|
Zadnjič posodobljeno Sreda, 18 Januar 2017 11:06 |
Lušev graben na Vojah |
|
|
Prispeval Primož Urh
|
Ponedeljek, 16 Januar 2017 15:51 |
Iz zimskega frikanja se da z lahkoto narediti celodnevno turo: vstaneš v temi, potem nekje po poti piješ (pre)dolgo kavo, potem parkiraš eno uro hoda predaleč, ker ne verjameš v svoj avto, potem si privoščiš raztežaj plezanja epskih časovnih razsežnosti po tankem ledu, potem uživaš v samoti grabna, kjer so se prej trle množice, predvsem pa vriskaš v res lepih skokih ravno pravšnje naklonine. Na koncu se proti avtu vračaš v soju mnogoterih zvezd, medtem ko se vsi ostali v teh koncih tavajoči siti in napiti že zdavnaj vozijo proti Ljubljani.
In še odstavek brez patetike. Plezala sva Lušev graben. Led je v prvem raztežaju za nas razbijače kar psihersko tanek. Kak vijak se da vseeno zaviti. Vsaj napol. V nadaljevanju pa eno samo veselje.
   
|
Zadnjič posodobljeno Ponedeljek, 16 Januar 2017 20:52 |
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>
|
Stran 8 od 158 |