V petek sva se z Boštom zapeljala pod Kalški Greben do kmetije Suhadolnik. Na dostopu naju je premamila grapa, »ki od spodaj sicer obetavno izgleda, vendar se višje zgoraj nerodno zapre«. Po preplezanem sitnem skalnem raztežaju sva se strinjala, da je v prihodnje dobro verjeti piscem vodnikov ;)

V steno sva vstopila desno od originala in se smeri priključila šele na polovici, kjer se od Leve v desno odcepi Kranjska smer. Odločila sva se za Levo smer. Do tukaj sva si čez strme skoke pomagala z zamrznjenimi travami in zatikanjem cepinov za skalo, višje pa so naju pričakali boljši pogoji, ki pa so kar prehitro minili. V spodnjem delu je zapelo kar nekaj klinov.

Smer izstopi točno na markirano pot, a je kljub temu do doline potrebno še kar nekaj prehoditi. Najprej sva sestopala po izpostavljenem in razglednem grebenu, nato pa sva se v območju poti strmo spustila na Kokrsko sedlo. Tu pa tam je iz snega videti kakšen klin in odseke zajel. Od koče v dolino sva se nadejala gazi, a sva jo morala narediti kar sama.

Skratka super tura, lepi razgledi in še lepši dan! Mislim, da bom pozimi še kdaj obiskal stene Kalškega Grebena.

Spoštovano članstvo,

Upravni odbor PDŽ Ljubljana vabi člane na Občni zbor Planinskega društva Železničar Ljubljana, ki bo v soboto, 25. 2. 2016, ob 16:00, v prostorih Turističnega društva Zapotok (Zapotok 4, Zapotok).

Več informacij in dnevni red je v vabilu (klik na thumbnail).

Za organizacijo prevozov lahko uporabite TABELO!!!

Lep pozdrav.

Rok Zaletel - Željo

Načelnik AOŽ

Z velikim navdušenjem obveščam.

V petek, 24. februarja 1917, ob 19:00, se bo v PCAOŽ - prostorih ferajna zgodil že tretji legendarni FART - ferajnovska amaterska rekreativna tekma. Vabljeni!

Vabilo organizatorjev:

V petek, 24. februarja, se bo zgodila zimska edicija Ferajnovske amaterske rekreativne tekme! S plezanjem, pivom, družbo in kozarcem kislih kumaric bomo hlad nevtralizirali. Dobimo se ob 19.00 na najbolj industrijskem ferajnu.

Tokratna dogodivščina se je začela že navse zgodaj zjutraj z manjšimi orientacijskimi težavicami, a smo se na koncu vsi srečno našli na Dolgem mostu in odrinili proti Vršiču. Ker so gore pozimi še vsaj enkrat lepše kot poleti, smo se nekateri res veselili sneženega vikenda.

Malo nam jo je sicer zagodel nepredelan sveži sneg, tako da so bila naša snežna sidrišča bolj tako tako, pa morda še bolje, saj smo se tako še bolj potrudili, da smo varovali na telo. Abzajl je bil tudi precej imaginarne vrste, za prerez snežne odeje pa smo nekateri odkopali kar konkretno količino snega. In ko se pustiš zakopati v sneg, se šele vsaj približno zaveš strašljivosti in agonije, ki jo doživi nekdo, ki ga zasuje plaz. Res ni fino.