Začetek Reportaže Spisek vseh reportaž 27.10 - 4.11.2006 FINALE LIGURE
27.10 - 4.11.2006 FINALE LIGURE natisni E-pošta
Prispeval Aleš Klabus   
Sobota, 04 November 2006 00:00
FINALE LIGURE
Prvonovemberska ekspedicija AO Železničar v Finale Ligure.  Bilo je 15 udeležencev: The Zvoneti (3), Robi, Mojca, Janko+Irena, The Stevo family (3), The Klabči family (3) in The Tischler couple. Kam za mrtvaške praznike, ki so letos zelo obilni? V Istri in Paklenici smo prevečkrat, Provansa in Španija sta predaleč, Arko je prenatrpan itd. Poiščimo kaj novega! Zvone je dal idejo in nas z internetnim vodničkom dodobra razdražil, tako da smo ostali hitro zagrabili - gremo v Finale Ligure! IMG_2701Za mnoge je to edina priložnost, da se kdaj koli uvrstimo v kakršenkoli finale - in se kasneje s tem še hvalimo. Zadeva je bila sicer na spisku že dalj časa, informacij pa relativno malo. V prejšnjih letih smo se nekateri večkrat peljali mimo - avtocesta v Provanso namreč poteka zelo blizu slikovitih in privlačnih sten, v katerih je običajno videti tudi plezalce. Vožnja do tja ni predolga, varno se kampira na divje in tudi vreme je obetalo izjemni toplogredni izbruh.

PREKO PADSKE NIŽINE V FINALE

IMG_2700Večina nas je krenila v soboto. Po kratki in prazni Sloveniji je sledilo prečkanje Padske nižine, ki je spet pokazala zobe z vsakič bolj divjim stampedom kamionov ter vsakič bolj megleno turobnimi pejsaži. The Klabči family smo se prebili prvi ter malo naprej od Savone, že v globoki temi vdeli tapravi avtocestni izhod. Po zanesljivih napotkih smo zvozili vse ovinke in strmine in našli vse odcepe ter se pri zadnjem (pri pizzeriji) znašli pred veliko, belo tablo na kateri je v štirih jezikih pisalo, da je divje kampiranje strogo prepovedano. Kaj je pa zdaj to, smo se za hip obotavljali, potem pa neustrašno in s ful gasom zagrebli v zadnji, ekstremni klanec. Po sto metrih smo se znašli na natrpanem makadamskem parkirišču sredi temačnega gozda. Okrog in okrog je mrgolelo drobnih lučk in ogenjčkov, večjih in manjših šotorov, plaht, kombijev in visečih mrež, med vsem tem pa je frlela otročad ter so blodile silhuete suhljatih tipov s čelkami na glavah - scena kot v kakšnem nadstandardnem begunjskem taborišču. O upoštevanju prepovedi pa ne duha ne sluha. Klabčiji smo se komaj prebili skozi in šele čisto na koncu našli dovolj ravnega prostora za svoj kombi. Čez kako uro so pripeljali še Zvoneti in Stevoti. Po kratki večerji smo se utrujeni zavlekli v brloge. Šele jutro bo pokazalo vso kruto resnico!

JA KJE PA SMO ?

IMG_2820Resnica pa ni bila čisto nič kruta, saj smo se prebudili v čudovit, sončen in za konec oktobra neverjetno topel dan, tik nad kempom pa smo zagledali mikavne, stometrske stene. Yessss, navdušenju ni bilo meja. Po obilnem zajtrku in kratkem incidentu s prijazno pobesnelim, domorodnim motokultivatoristom (ki smo mu skoraj zamašili kolovoz) smo neusmiljeno odgnali mlado Japonko ter bliskovito razširili naš taboriščni teritorij. V naslednjih dneh, ko smo bili končno zbrani vsi, smo zasedali takorekoč celoten zgornji plato ter pri tem brezobzirno in neprodušno zabarikadirali kemper dveh pohlevnih Nemcev - to je bil naš skromen prispevek h krutemu maščevanju za tisočletja germanizacije slovenskih ozemelj!

Klabči je po jutranjem obhodu strnil vtise. Majhen kaokemp se nahaja na pobočju pod eno od sten in obsega nekaj terasic v gozdu ter nekaj platojev za kombije in parkiranje. Tu so še tekoča voda ter zasilni wc s še bolj zasilnim (hladnim) tušem sredi blatnih luž. Spodaj v dolini poteka mega prometna avtocesta proti Azurni obali, kar pomeni stalno hrumenje, ki nikoli čisto ne preneha. Vse skupaj pa je začinjeno z rahlim občutkom prepovedanega!

PLEZANJE

IMG_2794Finale je (poleg Arca) eno največjih, strnjenih plezalnih območij v Italiji. Gre za gorat predel nad obalo genovskega zaliva, kjer se zahodne alpe spuščajo do morja. Okoli 2000 smeri v več kot 20 sektorjih je raztresenih po pobočjih več dolin in grap severno od mesta Finale Ligure. Sama pokrajina je zelo slikovita, desetine večjih in manjših sten molijo iz gozdnatih pobočij, na grebenih je nekaj strnjenih vasic in cerkvic, proti severu so vse višji hribi z vetrnimi elektrarnami na vrhu, na koncu dolin pa je videti morje.

Stene so zelo raznolike in slikovite - plošče najrazličnejših višin in nagibov, stebri, previsi itd. - ter nudijo tipično plezanje v apnencu. Prevladujejo smeri z 1 do 2 raztežajema, veliko je tudi daljših smeri 80 do 150 m, nekaj pa celo do 250 m. V splošnem prevladujejo srednje težke in zelo težke smeri (kar nekaj je težjih od 7c), lahkih z ocenami pod 6a je relativno malo (< 25%), pa še pri teh so ocene konkretne. Ponekod nekoliko moti zlizanost ali pa neprijetna ostrost oprimkov. Pripeljati je možno do več izhodišč, od koder potekajo različno dolgi dostopi do raznoraznih sektorjev, vendar je orientacija dokaj težavna. Ker so stene obrnjene na vse strani, je plezanje možno celo leto. Pozimi to omogoča mila sredozemska klima in bližina morja (ovira je lahko le močan severni veter ali pa deževna jesen), poleti pa je v dolinah senčno, veter pa prijetno hladi.

AO ŽELEZNIČAR PRVIČ V FINALU

IMG_2801Seveda smo v dobrem tednu dni komaj rahlo načeli odkrivanje plezalnih razsežnosti Finala. Prvi dan smo naskočili najbližji sektor oziroma steno nad taborom, do katere je le nekaj minut vzpona. Kljub gneči (sektor je namreč primeren za šole in vodniške naveze) so bile 50 m dolge petice (4a do 5a) za poskušino prav prijetne, smeri z oceno 5c in 6a pa so se nekaterim zdele zelo navite in boleče. Izkazal pa se je Zvonko, ki se mu je Finale prilegal tudi v naslednjih dneh (edini je splezal tudi eno 6b in postal legenda!). Drugi dan smo iskali en nekoliko oddaljenejši sektor, ki je obetal nam primerne smeri, našli pa smo enega čisto drugega, ki ga v vodničku sploh še ni, sicer lepe smeri pa so bile nekoliko ... eee... preostre. Orientiranje in iskanje sektorjev je dokaj težavno. Razsežnosti so precejšnje, doline in poti dokaj zaraščene in nepregledne, oznake pa slabe ali nikakršne. Med iskanjem enega od sektorjev smo naleteli na dva izčrpana Francoza, ki sta tavala "brez hrane in vode že več dni", iskanega sektorja pa še vedno nista našla. Napojili smo ju in poslali v pravo (?) smer. V naslednjih dneh smo raziskali še nekaj sektorjev do katerih je od tabora okoli pol ure hoje. Lepe, dobro nasvedrane smeri, občasno nekoliko podcenjene. Splezali smo tudi nekaj lažjih daljših smeri, od tega dve v steni nad taborom: smer "Il Gufo" (5b, 3b, 4b) in smer "La pulce" (5c, 4c,4c) - zelo lepo plezanje do roba stene ter zelo slikovit sestop skozi kanjon z jamami, naravnim oknom itd.

TOPLA GREDA IN NOVEMBERSKO KOPANJE

IMG_2734Tokratne jesenske počitnice pa si bomo zapomnili tudi po ekstremnih vremenskih razmerah, naravnost idealnih za začetek novembra, česa takega ne pomnijo tudi najstarejši člani in večni pripravniki (na primer Klabči..). S tega nemoralno egoističnega stališča je pravzaprav topla greda oziroma globalno segrevanje čisto okej. Prvih 6 dni je bilo zelo toplo in večinoma sončno (razen ene večerne plohice), tako da je bilo tudi plezanje v senčnih sektorjih prijetno. Sedmi dan je preko noči zapihal severni veter, ki je prinesel občutno ohladitev, a je bilo v sončnih in zavetnih stenah še vedno solidno toplo. Ob večerih smo se greli ob ognju, kar je še ena dobra stran prepovedanega taborjenja v Finalu, slabost pa je pereče pomankanje bližnjih drv ter prevelika koncentracija drekov in drugih izcedkov okoli tabora.

Omenim naj še senzacionalno finalno kopanje dne 30.10.2006. Nakupovalni obisk mesta Finale Ligure smo namreč izkoristili tudi za obisk mestne plaže ter kopanje in metanje v "orjaške" valove tapravega mediterana. Voda cca 20 stopinj je vsem dobro dela, zlasti navdušeni pa so bili najmlajši, ki jih je razvnela tudi neskončna mivka. Prijeten občutek raztopljenih abrnkov, nas je čisto prerodil, posledice onesnaženja morja pa smo ignorirali.

UPORABNE INFORMACIJE

Vožnja: Do Finala je iz Ljubljane cca 680 km avtoceste (cestnina 57 €): Ljubljana - Trst - Benetke - Genova - Savona - odcep Feglino.

Nastanitev: Divji kemp pod sektorjem Monte Cucco (voda, zasilne sanitarije, senca, bližnja pizzerija s picami od 3 do 8 €) ter uradni kemp v mestu Finale Ligure katerega obratovanje je potrebno preveriti. Možnosti najema apartmajev so obilne.

Vodniček: Dokaj soliden vodniček je mogoče sneti (proti plačilu 4.5 €) na naslovu www.coronn.com. Za orientiranje po terenu pa je primernejši tiskan vodniček, v katerem so solidnejši zemljevidi dostopov.

Trgovine: v mestu Finale Ligure oddaljenem nekaj kilometrov, ki je precej natrpano in dokaj tipično italijansko azurnoobalno gnezdo z dolgimi mivčnimi plažami. Tam je tudi ena trgovina s plezalno opremo.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 05 Avgust 2009 20:38
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information