Začetek Reportaže Spisek vseh reportaž 7.7 - 15.7.2007 PLEZALNI TABOR V DOLOMITIH
7.7 - 15.7.2007 PLEZALNI TABOR V DOLOMITIH natisni E-pošta
Prispeval Sašo Matas   
Nedelja, 15 Julij 2007 00:00
PLEZALNI TABOR V DOLOMITIHdolomiti
V prvem tednu julija je v Campitellu blizu Canazeija potekal tradicionalni tabor Alpinističnega odseka Železničar. Žal so slabe vremenske napovedi pregnale misli nekaterih, da bi se odpravi pridružili, tako da je tabor ob konici štel 10 plezalnih duš, vreme pa skoraj ni moglo biti boljše. 
dolomiti01Že prvi dan so nas srbeli prsti, tako da smo se na poti iz Ljubljane ustavili na prelazu Pordoi in splezali dve smeri na Sass Pordoi. Izabel, Irena, Jani, Janko in naš načelnik Robi so plezali Maria-Fuhre (Via Maria, IV+), Mojca, Poli in Sašo pa Gross-Fuhre z oceno V-. Obe smeri vodita strmo in izpostavljeno skoraj vse do zgornje postaje kabinske žičnice, zaradi pozne ure pa smo sestopali ob megli iščoč prehode nazaj na prelaz. Bil je krasen dan in uvod v lep teden.
Že naslednji dan nam je zagodlo vreme, še pred tem pa kolesarji. Cesta na prelaz Sella se je zaradi slednjih odprla šele ob treh, in čakajoč v vrsti smo bili na prelazu že nekaj čez tretjo. Toda začeli so se zbirati nevihtni oblaki in ker je kazalo, da nas bo dež obšel, smo se zavihteli pogumno v steno prvega stolpa Selle, kjer nas je sredi njega presenetila (ali pa niti ne) nevihta s točo. Mojca, Poli in Sašo smo plezali smer Steger kante, smer ocenjena z IV+, ki vodi po razu, v zadnjem raztežaju pa se zavihti preko roba stene po izpostavljeni polici do ključnega mesta smeri, kratke zajede. Toda ta dan nam je uspelo priti le do drugega sidrišča, ko smo se morali vrniti. Dobro opremljen prvi stolp je nudil dobre pogoje za varen spust po vrvi in tako smo se, sicer premočeni, varno vrnili na izhodišče. Načelnik Robi nas je pametno opazoval pod steno. dolomiti02Naslednji dan je žal deževalo in v torek smo se zbudili z razgledom na zimsko idilo, na belo oblečene bližnje vrhove. Ker je izgledalo, da tisti dan s plezanjem ne bo nič, se je večina udeležencev odpravila na pot na bližnji Col Rodella, Poli in Sašo pa sva se po obisku odlično opremljene alpinistične trgovine v Canazeiju (Sport Amplatz, nema šta nema), odpravila v izvidnico na prelaz in ugotovila, da je kljub napol zimskim razmeram in mestoma mokri in požlejeni skali, smer, ki smo jo dva dni prej v nevihti zapustili, prijetno plezljiva in jo tudi splezala. Naslednje dan smo se eni odpravili v Ciavazes (Izabel, Irena, Jani, Janko in Robi so plezali Rossi-Tomassi, IV, ključni del je dolga zajeda), Mojca, Poli in Sašo pa smo se v Selli spopadli s Pillastrinijem (ocena IV+), smerjo kjer na koncu plezaš v razkoraku obrnjen ven iz stene, rit pa ti binglja skoraj nad prelazom Sella. No, tak je občutek.
dolomiti03Postajalo je vse topleje in naslednji dan, v četrtek, ko sta se pridružila še Tine in Tjaša, smo vsi lezli v Civazesu. Izabel, Irena, Jani, Janko in Robi so se odpravili v malega Micheluzzija (IV+), vendar so se ob padcu v prvem raztežaju (vsa vrhunska tehnika 21. stoletja še vedno ni rešila problema da do prvega klina ni nobenega) naveze pred njimi, kjer je posredoval tudi helikopter, odločili za smer zraven, Rampenfuhre (IV). Mojca in Poli ter Tine, Tjaša in Sašo pa smo plezali Rossi-Tomassija. Krasna deloma precej izpostavljena smerca. Sestop po ozki potki aka Gamsband. Predzadnji dan smo bili zopet vsi v Selli, Izabel, Irena, Jani, Janko in Robi, Tjaša in Tine so plezali Pillastrinija v prvem stolpu, nekateri pa nadaljevali s Kostnerjem (ocna IV-) v drugem stolpu, Mojca, Poli in Sašo pa zajedo Trenker v prvem stolpu (ocena V) in potem nadaljevali s Kostnerjem v drugem.
dolomiti04No, zadnji dan pa smo se malo raztepli, Tine in Poli sta šla zopet v Civazes plezati prijateljsko smer (Route of friendship - Schubert, VI), ostala banda pa nad Val Mesdi pri gardenskem prelazu smer Zanesco-Torretta, 400 metrska lepa smer z oceno IV-. Nagrajeni smo bili z razgledom na lepo jezero ter seveda pivom, ki je bil cenejši kot v dolini. Sestop malo daljši, po žal precej obljudeni ferati. Ravno ko je postalo prevroče (na prelazih na 2200 n.m.v. 24 stopinj) za prijetno poplezavanje, smo se morali vrniti nazaj domov.
Bil je odličen tabor, dobro dolomiti05uspel, le slabo vreme je prišlo prezgodaj, zato smo bili že malo utrujeni ob koncu tedna. Plezali smo v tako raznovrstnih razmerah, da jih tudi na tej višini redko srečaš poleti, kaj šele v enem tednu, od prezeblih okončin do, za plezanje na soncu, komaj zdržnih razmer. Ujela nas je nevihta s točo, (že) sestopali smo ob romantičnem rahlem sneženju in se pekli na soncu v južnih in vzhodnih stenah ob prekrasnih razgledih na dolomitske vršace. Pretirane gneče, ki naj bi bila stalnica za smeri tod okoli, tudi (še) ni bilo.
Smeri težavnosti od IV do VI so plezali Izabel, Irena, Mojca, Tjaša, Jani, Janko, Sašo, Poli, Tine in načelnik Robi.
Zadnjič posodobljeno Sreda, 05 Avgust 2009 20:16
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information