Začetek Reportaže Spisek vseh reportaž Ker lih stojim, poročam ... Beaumes de Venise, Provansa, 27.4.-5.5.2013
Ker lih stojim, poročam ... Beaumes de Venise, Provansa, 27.4.-5.5.2013 natisni E-pošta
Prispeval Meta Resnik   
Ponedeljek, 06 Maj 2013 22:09

21 (adagio) Golobi pismonoše so obirali ovinke, tabelica potujočih se je polnila počasi in v petek je bilo jasno, da zasedba ne bo niti rekordna, še manj pa zanemarljiva: Požgajevi in sedem pravljičnih značajev (po abecedi: Borja, Gita, Meta, Neža, Robi, Primož, Tjaša). Nekaj dni kasneje se je pridružila še peterica Ž-jev.

Vreme nam je bilo že od samega začetka naklonjeno: med vožnjo po prekratki padski nižini nismo pogrešali klime, v kampu, ki ni sprejemal rezervacij, pa je bilo polno prostih parcel, med njimi sta bili celo dve taki, ki nista obetali povodnji.

V mojem dotlej najlepšem provansalskem jutru smo v tri deževne stopinje zadihali trepetaje, oblečeni v več plasti. Del ekipe je potihoma nažirala zavist do tistih, ki sva pet slojev bolj ali manj naravnih tkanin nadomestila z vestonom. Od mraza je pokala še keramika, zato smo vzeli pot pod noge in med provansalskim nič kaj suhim drevjem in grmičevjem pogledovali proti razmočenim skalnim grebenom Dentelles de Montmirail in molili za zmotljivost vremenarjev. Pri svetem Krištofu smo naleteli še na Požgajeve, ki so poskrbeli za bistveno višjo zasedenost kampa.

Vreme je bilo tudi v ponedeljek in torek konstantno nestabilno. Rešitev smo našli v Decathlonu, cedrovem gozdu (močne korenine dveh ceder, ki sta se zasadili ob Gitinem šotoru, so preprečile zemeljski plaz katastrofalnih razsežnosti) in na čudoviti stenci na avignonski route de Montfavet 82, kjer prodajajo tudi plezalne hlače za plezanje brez trepetanja in čaj, imajo piknik mizo, stranišče z dilo in tuš na toplem.

01 Provansa prihajamo

02 pot k Sv. Krištofu za lepo vreme04 napad na sektor1105 napad na sektor1206 sprehod po cedrovem gozdu

 

 

06 01 kam naprej07 marše

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(forte) V sredo pa so se dogodki začeli odvijati v hitrejšem tempu. Po besnem tarokiranju, začinjenem s prevodi francoskega črnega humorja in ovenčanem s tesno moško zmago, se je zjasnilo. Robi je zajahal kolo, Borja je odklenila volan, jaz s kolesi zarezal v velike blatne luže (okna megančka pa odprta). In tekli so dnevi … Skale so bile suhe, kompleti so žvenketali, vrvi plapolale v vetru. Tjaša je preverila, če ima Gita zavito matičarko. Gita je pronicljivo dognala, da Tjaša res pleza. Prsti so me boleli od natančnega stopanja po sigurno ne več kot (Gita, a ti še dobro vidiš?!?!) pet plus. Meta je vse splezala naprej, nove hlače so trepetale le še od vetra, od tresavice prav nič, Neža je nepopustljivo dvigovala formo, Tjaša splezala svojo prvo petko v vodstvu. Borja je lahkotno stopicljala po hrapavi skali z minimalci, Gita dokazala, da je lahko hitra kot blisk. Robi je na vrvi osvajal previse, na kolesu pa vrhove in sedla. Niti plohe nas niso več ločile od skal, naši avtomobili so v somraku samevali na čez dan polnem parkirišču. Malica se je pod stene nosila v cekarju iz Gane. Večerje so se kuhale, posoda se je pomivala.

Kaj pa drugi? Svit je plezal po drevesih in skalah, Maks pa za njim, Mojca je stopila na sveder, Matjaž se je ogreval v šestkah, Zvone hladnokrvno zlezel vse, Mateja je premagala bolezen in kar nekaj smeri, Maruša in Ema balvanirali v okolici stojišč.

08 prvi napad na stene

09 Borja14 anakonda15 napad na večratežajke16 v negotovosti kaj se skriva na drugi strani17 na vrhu18 juhu19 spiderman20 22 triumf23 spopad24 čustveni cug25 abzajl na abzajl prinese trdna tla26 Borja s cekarjem

 

 

 

 

 

 

 

 

10 frikat

12 Svit trenira13 in napada vrhove11 Maruša v akciji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

In prišel je konec tedna in z njo konec dopusta (razen za Ž-je, ki podaljšujejo za cel teden).

Triumfirali smo na razih in grebenih, v previsih, počeh in gladkih plateh. Osvojili smo vse, kar je bilo mogoče, presegali svoje meje, doživljali drame, epska reševanja in množične abzajle. In ob vsem tem zmogli umirjati strasti, ki so se razplamtevale zaradi skodelic, žlic in razlik med spoloma.

 

In seveda komaj čakamo na še. Au revoir, Provence!

 

avtor besedila: Primož Urh

Ps: Ž-ji so se izognili očesu paparaca.

 

 

 

 

Zadnjič posodobljeno Nedelja, 12 Maj 2013 17:56
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information