България natisni E-pošta
Prispeval Anže   
Torek, 10 Maj 2011 07:08

V soboto 23. aprila smo zarana odrinili na desetdnevno bolgarijado.IMG_1658_resize Z Majo sta se nama pridružila še Blaž in Sandra. Avto je bil poln, pa smo šli. Cesta bratstva in edinstva je minila dokaj hitro s ceglom na gasu, potem pa se je začel slalom med luknjami po stranskih cestah. Že pred prihodom na ciljno destinacijo je bilo ozreti kar nekaj plezalnih poligonov, pa smo se komaj zadržali in nadaljevali v Vratsa.

 

 

IMG_1713_resizeSprva nič posebnega, ko pa smo zavili v dolino proti Zgorigradu, pa se je z vsakim metrom bolj odpiral pogled na ostenje. Šotori lokalnih plezalcev so bili prosto posejani po celotnem območju. Tudi mi smo si izbrali svojo parcelo, ki pa smo jo že naslednji dan zapustili zaradi vetrovne lege. Drug dan smo se prestavli in ukradli zemljo lokalcem, kateri so nas nafilali z informacijami, v vodničke dodali zvezdice in poskrbeli za toploto. Kuri se namreč vedno in povsod.

 

IMG_1718_resizeIMG_1720_resizeIMG_2641_resizeIMG_2642_resize

Po vikendu so se lokalci razgubili, izjema je bil le Vučko, naš novo pridruženi član, vodič, prevajalec, jutranji budnik, vremenar,...

Postali smo plezalni razvajenci, spanje do sončnih žarkov, pa kafe, pol zajtrk ob ognju s popečenimi kruhki na žerjavci.

Ja, sej smo tud plezal. Z Majo sva šla celo prevert bigwall s 400m vertikale. Čiste. Izbrala sva smer Narodna armija, pa so jo lokalci odsvetoval, ker jo še nihče od njih ni lezel. Njihov predlog je bil Vinkelit. Pa sva po dveh cugih obrnila, ker je čas tekel, midva pa nikamor. Pa težko je blo, pa stari klini napol zabiti, pa psiha na začetku sezone. Sicer sva zlezla najtežji del smeri prosto (VII-), sicer V+ A0. Kasneje sva izvedela, da je to najlažja smer v tem delu stene.

IMG_2645_resizeIMG_2650_resizeIMG_2678_resizeIMG_2686_resize

V bigwall se nismo več podajali, je blo preveč lepih smeri od 100 do 150m s krajšim dostopom. Tako smo plezali do tri smeri na dan v kompaktni skali, sicer navrtane smeri s priporočljivimi oreščki in prijatelji (kot prevede stric Google).

V sredo, ko je bil napovedan dež (imeli smo live weather report – Vučko's mama), nam je Vučko navigiral do Sofije (cilj wellness), spotoma pa peljal še v jamo, v samostan, v plezališče, pa na najboljšo trad večerjo. Life was good again.

V četrtek smo šli potipat neko manjše plezališče, potem pa spat v mongolske šotore (jurte), seveda kolega od Vučkota. Zraven pa živo pivo, pa meso z žara.

IMG_2691_resizeIMG_2703_resizeIMG_2730_resize

Naslednji dan smo šli v plezališče Lakatnik. Fenomenalno plezališče kot kraški rob, smeri okol 200, višine do 30m, vseh težav. Škoda da je bila nebeška osvežitev prerana, visenje v previsih pa nam ni dišalo, sploh brez vodnička. Vučkota vprašamo po ocenah, pa le skomigne five, six, maybe seven. Pa smo imel hitr 5,6 ali 7 pirov v rit.

Usoda nas je znova prikovala v Vratsa. Sledilo je še dvodnevno plezanje po ustaljenem urniku.

V ponedeljek na dan odhoda pa dež, da je blo lažje it domov. Upam, da se nadaljuje.

 

Zadnjič posodobljeno Sreda, 11 Maj 2011 07:02
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information