Začetek Reportaže Spisek vseh reportaž Kolm-Saigurn februar 2010
Kolm-Saigurn februar 2010 natisni E-pošta
Prispeval Špela Verovšek   
Petek, 12 Februar 2010 18:42

1

Udoben kavč, internet, povšterček s svežo prevleko, dodatna električna pečka v spalnici, tuširanje z vročo vodo do onemoglosti, savna, džakuzi (ok no, mal nalagam), ogrevani štenderji za čevlje, neomejena količina kave za zajtrk, troslojni wc-papir, ...A če smo šli plezat, al kva!? Ja seveda smo šli!

In sploh, 3to, da po napornem dnevu pač udobno in spodobno počiješ še ni greh, ne? No, mogoče res ni preveč v splošno razširjenem alpinističnem stilu, kjer mora sicer vedno nekaj navijat - če že ne noge ali pa psiha, pa pač mraz, adrenalin, lakota, vlaga,4 prebavne motnje, prešvicane gate...  Karkoli v glavnem, samo treba je trpet! In naslednja faza: treba se je na to navadit in naprej - treba je to privzet za normalno.  Jasno?! Ok, to bomo vadili naslednjič na Okrešlju, tokrat pa smo večino nebodigatreba trpljenja preskočili in se namesto tega razvajali v hotelu sredi gora, kamor so nas z vso kramo (v pretežno razsuti obliki) vred dostavili kar z motornimi sanmi in kombijem. Luksuz!

5Dobro no, mraz zunaj je kar bil, pa snežilo je v soboto tudi precej konkretno, celo tako, da nekateri tečajniki niti niso zapustili toplih slovenskih posteljic, spet drugi so raje žrtvovali rebro, kot da bi cel podaljšani vikend prenašali krdelo  nemirnih tečajnikov (ok - grda šala na Robijev račun: v resnici je rebro žrtvoval v 6najbolj plemenite namene - na vaji za morebitno  reševanje taistih tečajnikov iz snežnih zagat. Pa še bolelo je menda prav svinjsko - torej: izostanek upravičen), spet drugi so obrnili že kmalu po Karavankah. Jah, pa naj še kdo reče, da nimamo bolje spluženih cest kot Avstrijceljni! In ne -  to, da pade pri njih več snega sploh ni bistven faktor.

7Da nadaljujem. Po malce predolgi vožnji, okrnjeni zasedbi in vsesplošnem mečkanju smo preostanek sobotnega dneva v skladu s programom preživeli na lednem poligonu, kjer je BoštJan obeležil svojih pet minut slave in nam pokazal vse in še več, kar naj bi znali.8 In potem smo poskusili še sami! Cela stvar se mi v praksi ni zdela pretirano enostavna. Ugotovitve dneva so bile: v roke zebe non-stop, moje motorične sposobnosti rokovanja s cepinom so vprašljive, če ne že kar zaskrbljujoče, delo nog zaenkrat zanemarljivo, moja drža v ledu - telebajskasta. Naslednja lekcija - menda precej ključna za dobrobit nadaljnjega obstoja - da brez vrvi mi lesti 9ni! Oziroma, je ob poplezavanju brez vrvi, kdaj pa kdaj potrebno obrniti svoje očke malo naokoli in stran od ledu ter  pogledati, kje pravzaprav smo. V trenutku navdušenja sem namreč veselo zlezla nekam gor gor in nato ugotovila, da ne znam dol. Crap.  Ja ja, seveda so me rešili in ne zaboga, ne bo se ponovilo!10 Sicer je popoldne minilo kot bi mignil in nazadnje so le še zasneženi nahrbtniki nakazovali, da smo na poligonu prebili že kar lep čas. Vendar kaj bi se človek sploh sekiral, če je jasno, da te samo streljaj stran čaka topel tuš, savna, večerja, čaj in blaženo vegetiranje ob pivu in cigaretki ali dveh. Aja, btw - v severnjaški Avstriji se v zaprtih prostorih še vedno lahko prav po 11bosansko nažiga! Slednje me sicer, spričo dvoletne slovenske dresure, niti ne gane več, no, privajanje nazaj na čase izpred protikadilskega zakona pa mi tudi ni delalo posebnih težav. Očitno tudi drugim ne, ker je bila jedilnica-kadilnica okoli polnoči že ena sama megla.12

Aja, pa da ne pozabim omeniti Adidasmena! Ja, menda smo imeli prav posebno čast, da se je v času našega letovanja, tam nahajal tudi slavni Kame(r)lander! Saj ne, da bi jaz pravzaprav vedela kdo to sploh je,  kar je v svetu alpinistične doktrine verjetno primerljivo z nepoznavanjem Prešernove poezije in 13Cankarjevih črtic. Kakorkoli, zdaj vem, da gre za enega čisto pravega virtuoza na ledu, ki elegantno leze iz ene ledne svečke na drugo, mimogrede še malo po skali (ja no, saj vem, da se temu reče drajtuling!) in potem se gre za intermezzo včasih igrat še v ameriški granit. Pri tem pač le zamenja vijake za celo goro frendov in mimogrede pripomni: » ...Ich hab' dass früher nie gemacht...aber14 ich sagte: Ich will es einfach lernen!« In je šel!...plezat v tiste zagamane kilometrske smeri, kjer, saj veste, imaš na razpolago eno samo ubogo pokico v širini za pol prsta, in kjer je menda največja mora ta, da se pred tabo znajde kakšna počasnela, tebi pa pohajajo zaloge vode! Ja, tako pravijo! V glavnem, nazadnje ni 15veliko manjkalo, da bi stekla do njega in prosila, če se mi podpiše na dekolte. Res! Sicer sem pa lahko že naslednji dan poskusila imitirati slavno in elegantno Kamerlanderjevo tehniko »zatikanja«. Sem prepričana, da sem bila videti skoraj do potankosti tako kot on...iz avijona.

No ja, če v tem trenutku kdo slučajno oporeka mojim navedbam in16 ima po možnost celo kak posnetek mojega kobacanja po slapu, potem je to samo zato, ker sem lezla tistega, z najbolj nemogočo vrsto ledu, kjer ob slehernem udarcu s cepinom v fris dobiš kup lednih koscev - po možnosti v svoja žnabeljca. In če imaš res srečo, se to zgodi simetrično in si čez urico ali dve videti kot gospa Džolijeva. Brez botoksa.

Morda res nisem slišati preveč navdušena ledna plezalka, ampak mogoče sem pa bolj za v skalo, kaj? Ali pač ne. Bomo videli ko skopni sneg. 17Zanimivo se večina ferajna in prisotnih na letovanju sprašuje: kako kdo sploh lahko NE uživa v ledu?! Hja, kaj pa vem? Sto ljudi, sto čudi! In ne, nikakor si ne želim postati eden tistih brezveznih frikarjev, ki  imajo obvezno vse komplete in gurtnice v enaki barvi, in ki se do stene elegantno pripeljejo z avtom, popijejo kak redbul, odplezajo eno ali dve ta težki ter potem doma to vestno objavijo na blogu.18 Ah dajte no, tako votla pa spet nisem! ...čeprav zbiram ta sivo bele gurtnce.

In kaj mi je bilo potem poleg luksuza v samem letovišču sploh všeč? Ja hribi vendar! Tam so namreč taki lepi hribi in to okrog in okrog! Na žalost so bile snežne razmere rahlo neugodne (beri: menda je snežna odeja kot na namazanih ležajih) in smo morali precej previdno izbirati 19naše turno-pohodne destinacije. V nedeljo sem tako le s težavo izprosila, da se pridružim turnim navdušencem, saj sem jo nazaj v dolino morala na krpljih (krpljah? - kako se to sploh sklanja?!) mahniti kar sama. Drugi so kakopak smučali in deskali. Ampak so me na koncu le spustili zraven! Boštjan in Stevo sta bila namreč mojega moledovanja zelo verjetno sita že do grla:

»A pol loh grem al ne?«

Bošti: »Ja najbolj pamtn ni, no...praš Stevota, k je ta glavn za gor...«20

»Stevoooo...a grem lahko  prosim prosim z vami gor pa peš dol? Pliiiiiiiiiiiiiiiiiz?

Stevo: »Ja, a maš opremo, pa žolno in to?«

»Aaaaam...ja...no...sam mal...

21Bošti, a mi posodš žolno? ....Stevo prav da grem z žolno loh...«

Bošti: »Ja, žolno že žolno, kdo te bo pa odkopu, če boš sama dol vandrala?!...čak še mal, da premislm...«

(čez pet minut)

»Bošti a grem zdej loooooooh?«

Bošti: »Ja no, sej je Stevo reku, da greš loh ane...«

»Ok, ....(črta do Stevota)...ej Stevo, Bošti prau, da grem loh, če ti dovolš... a dovolš?«

Stevo: »Jah,...pa pejt, no...«22

 

Wiiiiii, celo veselje, pa še krplje so mi dali na noge in žolno za vrat, pa smo šli! In nenazadnje - dol sem bila skoraj istočasno kot drugi! Ja res! Mušja kategorija jo namreč v razmerah, kakršne so bile (pogrezanje v sneg do vratu) precej v prednosti. Je pa tudi res, da so Miha, Nika in Tadej z dilcami pridno gazili spredaj in smo se zadaj-hodeči sprehajali praktično po avtocesti!  Še v  večjem številu smo jo v isti smeri ubrali v ponedeljek, ko je bilo vreme res preveč kičasto za bingljanje po slapovih in je večina raje izbrala opcijo sončenja na snežnih vršacih in vsesplošni fotosešn.

23Za vse tiste nesrečne duše, ki zaradi takih in drugačnih razlogov niste bili deležni zgoraj omenjenih radosti, pa ...sočustvujem z vami... in ...rada vas imam.

Sigurno se zdaj počutite bolje, ane? Ni za kej, pa še kdaj!

Zadnjič posodobljeno Sobota, 13 Februar 2010 19:49
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information