Z Žiletom in Mihom smo se udeležili tabora za perspektivne alpiniste v kopni skali. Priključil se nam je še dobri znanec Marjučo iz Vertikale.

V petek pozno svečer je Miha opravil službene obveznosti in odpravili smo se do Belopeških jezer. V dobre pol ure smo pristopili na Staro planino kjer je bil naš tabor. Komisija za alpinizem nam je uredila dovoljenje za šotorenje, tako da je bilo bivanje več kot prijetno. Plezanje v velikih okoliških stenah zahteva zgodnje bujenje, siljenje s hrano in prepričevanje telesa, da je naspano in da je prav prijetno toplo za plezarijo. Čeprav pokonci kocine trdijo nasprotno. Dostop do severne stene Malega Koritniškega Mangarta (MKM) iz planine vzame manj kot uro hoda. 

Prvi dan sva z Marjučom izbrala Severni steber bolj poznan pod imenom Desni Piussi. Smer je kompleksna in ocena prvih plezalcev (VI, A2) marsikaj skrije. Vstopni del poteka po stebru na odprtih ploščah težavnih za orientacijo. Na srečo sva na vrhu prvega raztežaja ubrala prečko v levo, katera nama je odprla prehod v naslednja nadstropja. V tem delu smeri za prečko je bilo potem kar nekaj starih klinov, kakšen tudi bolj za orientacijo kot varovanje. V tretjem raztežaju naju je pričakala gladka zajeda. Premagovanje najtežjega mesta v zajedi je močno olajšalo varovanje z metulji, saj je plezanje precej atletsko in na moji meji. Uvodne tri raztežaje sva plezala kar 3h. Višje nama je bolj steklo in tudi klinov sva srečala nekaj. Sumiva pa da sva pod ključne raztežaje v zgornjem delu prišla v dveh do treh raztežajih po smeri Usoda. Nad tem delom plezaš pod ogromnimi strehami, ki stopničasto zapirajo v levo nagnjeno zajedo ki te vodi pod izstopno streho. Do nje preplezaš manjšo strehasto zaporo in se znajdeš pod ključnim mestom. Streho premagaš s pomočjo velike šalce. Največjo težavo mi je pri tem predstavljal nahrbtnik, ki kar ni hotel za menoj in se je veselo zatikal v zajedi. V četrtem poskusu se le nagnem dovolj ven, da se potegnem čez in sledil je krik navdušenja. Po grapi do kamina sem kar stekel in nabit z adrenalinom zabil klina, ki sta lepo zapela. Do vrha smeri naju je ločilo še 200m in ob sončem zahodu sva uživala v vršnjih raztežajih. V izdihljajih dneva sva pohitela do Trbiškega bivaka, se okrepčala in v soju čelk po ferati življenja (Via della vita) nazaj na planino. Doživetje je bilo popolno.

Naslednji dan sva spala kakšno uro dlje, tako da sva temu prilagodila tudi načrte. Podala sva se v Rob nad Zagačami, kjer sva zaplezala v Pozabljeno misel. Smer ponuja lepe prehode v dobri skali in je delo mojstra Filipa Benceta, ki se je po njej sprehodil v dveh urah. Predvsem naju je navdušil spektakularen 60m dolg kamin, v katerem pa nisva bila očitno dovolj pozorna saj sva šla po njem vse do konca in zaključno strehasto zaporo premagala po plošči desno od zapore, orginal pa odvije ven kakšnih 10m prej. Plošča je nudila dobre oprimke in slabše stope. Osebno se mi je to mesto zdelo težje od strehe prejšnji dan. Za morebitne ponavljalce predlagava oceno VI+. Skala v smeri ima zelo rada kline tako da je smer bogatejša za kar nekaj primerkov. Smer izstopi v neposredni bližini Trbiškega bivaka, s tem pa je sestop malce krajši kot iz MKM. Po preplezani smeri se kar nekako nisem mogel znebiti občutka, da tole pa ni 500m. Naredila sva namreč le sedem raztežajev, zgornji del pa odplezala nenavezana. Med plezarijo nas je ta dan spremljal orkester ki je ubrano godel pred kočo Zacchi. Zelo sproščujoče. V dolino sva sestopila skupaj z Žigo in Matijem, ki sta ravno prišibala mimo.

Ob čakanju na Miho in Žileta, ki sta grizla v Cozzolinovi zajedi so nama udobje nudile mehke trave, deležna pa sva bila še "regeneracijskega" napitka in sončnih žarkov. Misli so se ob tem že podile v novih smereh nad dolino.

Plezanje v ambientu nad Belopeškimi jezeri mi bo še dolgo ostalo v spominu, vsekakor pa se bom še kdaj odzval na klic tamkajšnjih gora.

Smeri, ki smo jih Železničarji s soplezalci plezali na taboru:

- MKM, Spominska smer Aleša Kunaverja (VI+,800m): Žile in Miha, poskus 

- MKM, Severni steber oz. Desni Piussi (VI+/V-VI, 750m): Bošte in Marjučo

- MKM, Cozzolinova zajeda, varianta (VII-/VI, 800m): Žile in Miha 

- Rob nad Zagačami, Pozabljena misel, varianta (VI+/VI-/V, 500m): Bošte in Marjučo

Za več podrobnosti nas pocukajte za rokav in z veseljem bomo z vami delili kakšno prigodo. Žal so moje slike slabe, medtem ko jih od naveze MŽ sploh ni.