26.2 - 5.3.2005 - VISOKE TATRE natisni
Prispeval Luka Golob   
Sobota, 05 Marec 2005 00:00
tatreKonec februarja smo se odpravili na Slovaško. Sneg, zimske radosti, uživancija. Člani odprave smo bili: Mare, Polona, Marica, Simon, Stevo, Barbara, Kamila, Luka.






P2280099-2V soboto 26.02. smo pričeli s pakiranjem pri Stevu in sproducirali poln kombi z ogromno kupolo na strehi. Že pri Trojanah so nas označili za kajakaše...
Potovali smo okoli 12 ur. Nekateri s(m)o prijetno spali. Kot pravi avanturisti smo vedno jedli pred restavracijami. Razume se, da vse domače. Niso manjkale klobase, pecivo, špeh, mleko, pivo. Zvečer smo prispeli v pravi snežni raj - snega do riti in zelo nizke temperature.

DAN I: Prvi dan nam je lokalni znanec Kamile razkazal mesto Tatranska lomnica, popoldne pa smo preizkusili prvo smučišče v bližini. Sicer kratko, vendar primerno za razne vragolije na snegu.
P3030115-3
DAN II: Zjutraj so se ženski del ekipe, ter Simon odpravili na hrib Bele vode k planinski koči. Ostali pa smo šli skupaj z lokalnim plezalcem Tomom na hrib Patria (2209m). Mare in Tom sta ležerno hodila s smučmi, midva s Stevom pa sva uživala v gaženju do riti. Smuk je bil odličen, sneg idealen, vendar sva se s Stevom vsak zase čisto malce izgubila v Tatranskih gozdovih. Vse skrbi je kasneje odplaknilo zasluženo pivo, kar smo kasneje še v pozno v noč pridno nadgrajevali. S Stevom sva suvereno spila plato zastonjskega piva Culto in pri tem reševala svet in njegove tegobe.

DAN III: Silno utrujeni in rahlo mačkasti od prejšnjega dne, smo se odločili za relaksacijsko plezanje slapov v dolini Sucha Bela. Prejšnji dan si je Stevo nakopal bolečine v hrbtu, zato mu je ekspedicijski zdravnik priporočil kozmodrisk in prepoved prenašanja bremen težjih od ene cigarete. P3020004-4Kakopak se je tega vestno držal, Marica pa je lahko uživala ob vseh radostih nošnje velikanske prasice od ruzaka. Tam v prelepi dolini smo spet preizkušali naše izredne orientacijske sposobnosti in s tem izgubili kake dve ure. Kak zlobnež bi lahko dejal, da smo se izgubili,vendar to sploh ni res. K sreči smo le našli en slap, Misovym ladopadom z oceno I-3, 50m. V Popradu pa smo se založili tudi z izbranim slovaškim pivom.

DAN IV:Preizkusit smo šli smučišče Štrbske pleso, oddaljeno kako uro vožnje. Potrebno je pripomniti, da so Slovaki precej nevarni smučarji. Jedli smo nacionalno jed Languš, to je okusen a precej masten kruh z dodanim česnom, sirom ali kečapom. Nekateri, ki so imeli preveike oči, pa so si prislužili prebavne motnje (Mare je bruhal).

P3030136-5DAN V: Vsi še vedno navdušeni nad lednim plezanjem - padla je odločitev, gremo v dolino Prielomu Hornadu iskat slapove. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v pravo divjino, namesto zabijanja cepinov smo pričeli z reševanjem kombija iz snega. Po lokalnih nasvetih je Mare pobral z avta vse brisalce zaradi nevarnosti ciganov. Hm. Po nekaj minutah hoje smo ugledali čudovit slap, vendar nam to ni bilo dovolj. Razdelili smo se v dve skupini; ena ostane pri slapu, druga pa gre po zamrznjeni reki navzgor. Hoja po ledu je pravo doživetje. Še posebno adrenalinski padci, ter sumljivo pokanje in škripanje ledu pod nogami. Opremljeni smo bili z vodničkom, ki je imel celo zemljevid, v nahrbtnikih pa tudi malico za drugo skupino. Tako smo večkrat malicali, druga skupina pa ni imela nič. Haha. Po dveh urah blodenja smo prišli skoraj do konca doline, a velikega slapu še vedno ni bilo na spregled. Bili smo v dilemi ali naj štopamo nazaj po cesti, ali naj se spet mučimo po ledu. Potrti smo se odpravili nazaj, tolažili smo se le z mislijo, da pravi profesionalci pač potrebujejo intenzivno ogrevanje. Splezali smo: Letanovsky, I, 4, 80m, nekateri pa še sveže navrtani dray tooling M7.

P3040076-6DAN VI: Naša ekspedicija se je bližala koncu, zato smo se težko odločili kaj bi počeli zadnji dan. Nad že omenjenim smučiščem Štrbske pleso se dviguje več vrhov Solisko. Že ob razgledu iz Patrie smo predvidevali, da dostop do tega hriba ne bo težaven, ob ugotovitvi, da je hrib dvatisočak (2094m) pa dvomov ni bilo več. Mare, Barbara, ter jaz smo štartali ob vznožju smučišča, ob vrhu žičnice (namreč do višine 1800m gre žičnica) pa se dobimo s Polono in gremo na vrh! Družina Stevo pa je smučala in bordala. Ob koči Solisko smo si nataknili dereze, cepin in že veselo gazili. Zaradi čedalje bolj padajočega snega, kmalu do riti. Ob povečani strmini je Mare snel smučke, ter jih skril pod skalo, kar ni bila najboljša ideja, (a ne Mare??). Mali dvatisočak pa tudi ni bil mačji kašelj, saj se je vlekel in vlekel in ob naraščajočem vetru in snežnem metežu smo preudarjali ali naj se vrnemo. Vendar smo vztrajali in prišli na vrh Prednjega Soliska! Sneg je spotoma zamedel našo gaz, in naenkrat je Mare presenečen ugotovil, da njegovih smučk ni več! Lahko bi se slabo končalo, kajti čez kako uro bi nastopil mrak. Ob skupinskem iskanju, nas je razveselila Polona in Mare se ji je zagotovo odkupil. Pridrseli smo do koče, Barbara se je v dolino popeljala z žičnico, Polona s smučkami, z Maretom pa sva smučala v tandemu.
To je povsem nova zvrst športa, z velikim potencialom v slovenskem prostoru. Nadobudni slovenski zimohodci so ga razvili pod vznožjem Jalovca, vzrok pa je predvsem v dragi smučarski opremi. Vse kar potrebujete, je:
- en popolno opremljen smučar
- en neopremljen nesmučar brez strahu pred padci
Niso bile tuje opazke v stilu krejzi slovenian pipl. Dan se je prevesil v noč in v Poprad smo si šli pogledat projekcijo borderji na snegu v klub gorskih vodnikov. Uživali smo ob poceni pivu in dobrem vzdušju.

DAN VII:Spakirali smo vso prtljago v kupolo na Maretov avto in se odpravili proti domu. Spotoma smo v Bratislavi pustili Polono, ki se bo mučila z diplomsko nalogo. Na Slovaškem smo se imeli odlično in še se bomo vrnili.

Še nekaj povezav:
Splošne informacije o Tatranski lomnici in Visokih Tatrah www.tatry.sk
Informacije o skalnem in lednem plezanju www.tatry.nfo.sk
Možnost preprostega, vendar prijetnega in poceni prenočevanja www.tatralom.sk
Klub gorskih vodnikov z vsakodnevnimi filemskimi in glazbenimi predstavitvami (super) www.galfy.sk
Zadnjič posodobljeno Sobota, 22 Avgust 2009 22:27
 

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information