4. ali 5. skupna tura? natisni
Prispeval Špela Verovšek   
Ponedeljek, 14 December 2009 21:43

slika_1No, pa smo šli...spet v Vipavo. Za nami je peta ferajnovska tura, ki je v bistvu šele četrta, ker je ena vmes odpadla, ampak je pa vseeno že tretja v Vipavi. Sicer je pa zame to itak šele tretja tura, ker sem eno preštrajkala in zato torej šele druga v Vipavi. Saj se razumemo, ane?!

 

Kakorkoli, začetek lahko kar preskočim, ker je domala enak tistemu iz prejšnjega tedna.slika_2

Zbor na tržaški ob osmih, pokanje v avtomobile, bencinska, skorajšen vzlet na klancu proti Postojni,... Mogoče le kratka sprotna opomba: bencinska je služila le za bencin - sendvič za prijatelja pa je tokrat že veselo čakal v nahrbtniku. Saj veste - doma narejen...z  slika_3vsem srcem in ljubeznijo.

Da nadaljujem redosled dogodkov... Zbor na parkirišču nad Gradiščem, iskanje WC-jev v bližnjih grmovjih s strani ženske populacije, vlačenje vse opreme iz avtomobilov, Robijevo poimensko preverjanje prisotnosti in vnos v seznam za zlate plezalčke, še osemnajstič nazaj v avto po neki-k'-sem-pozabla, okvirna navodila za potek delslika_4a s strani Stevota, ki pa sem jih kakopak spet preslišala.

Tako sem pač pridno sledila, ko smo se vsi skupaj premaknili iz parkirišča in po krajšem sprehodu zavili v enega od sektorjev. Ne vem katerega. In ni bil Pikapolonica.

Udeležba je bila tokrat s strani tečajnikov po mojih ocenah za kanček skromnejša kot prejšnjikrat, so pa povprečje močno popraslika_5vili tisti iz vrst ta glavnih, saj so bili z nami Robi, Stevo,  Bošti in še Poli.

Pod steno se je začela zabava! Stevo je imel predavanje na prostem, pri čemer je teorijo podkrepil s praktično izvedbo manevrov, za večjo nazornost pri demonstracijah in simuliranju naveze pa mu je pomagal Bošti. Ja,... kot da mi to kaj pomaga?! Ko je Stevo namreč že ves zavozlan, dela že en 232-ti vozel in pri tem razlaga že 10slika_66-to različico izdelave sidrišča, sem jaz še tam nekje pri tretjem vozlu in premišljujem o tem, kolk zaj**an zgleda tole vse skupi!  No, ampak zabavno je bilo pa vseeno! In če ne drugega, sem si zapomnila vso obvezno komunikacijo in opazke, ki si jih izmenjata dva v navezi: »Varujem.«

»Ok, plezam............ O šit...fak....Zateeeegn!!!!«

»Oooo pi*da, a se u že spravu t'mle čez?!.....no, koooončno!...slika_7Še pol štriiiiiika!..........Še 10 metrou!«

»...Pa kva muti tolk dolg tam zgori?! ...Ma, jeb**ti, mene že zebe!!!«

»Podri varvaaaaaaanje!«

»Ja, kooooončno, pi*da!!!!!«

Nekako v tem stilu in tako naprej. Rahle modifikacije kletvic so baje dovoljene.slika_8

Kakorkoli, po tem sila zanimivem predavanju smo se razdelili v skupine in začeli s praktičnimi vajami pravkar osvojenih znanj. Še prej smo seveda malo pomalicali. In če se na tem mestu  za hipec vrnem  k tistemu presnetemu sendviču za prijatelja...Torej, kot že rečeno, je bil moj sendvič tokrat resnično sestavljen po najboljših priporočilih, da ne rečem standardih, za dober sendvič: polnozrnata štručka, tanslika_9ek sirov namaz s hrenom in jabolki, prekrito z rezinami avokada, posuto s ščepcem zdrobljenih lanenih semen, rezina pršuta, rezina livade, listič kislega zelja, za konec pa kanček provansanskih zelišč. Njami!

In kaj se zgodi? Tega super sendviča sploh nihče noče! Neko nehvaležno bitje pa celo komentira v smislu: «...kašn senvič za prjatla j' pa to?! ...to je,.. to je futr za sovražnika prve klase! ...če paslika_10 to še ni, bo pa definitivno pol, k bo tole pož'ru! Hec more bit, ane?!?« Ja, itak... banda nehvaležna! Naslednjič dobite žitovo žemljo s poli.

Ok, bygone...

Da nadaljujem. Začeli smo z vajami v skupinah in vsa tista znanstvena fantastika je tako, z lastno udeležbo v procesu prakticiranja, začela dobivati smiselno oziroma logično formo. Človek nazadnje celslika_11o ugotovi, da se je v sibirskem (beri: vipavskem) mrazu in močni burji (ok, no...malo pa je res pihljalo) mogoče ogreti tudi z zabijanjem in izbijanjem klinov! Pa še za čiščenje karme je priporočljivo!

Čisto zares je bilo vse skupaj zelo poučno in predvsem - pod nadzorom. Abzajl in prusikarjenje ter tisto kar-kol-že-je slika_12na škripec, pač ni hec in je zato občutek precej boljši, ko ti Stevo spodaj vse še enkrat razloži, zgoraj te pričaka Robi, ki ti za prvič seveda  izdatno pomaga z navodili (»A maš popkovino?«; »Aaam,..ja«; »A maš pripravljeno?«; »Aamm, ne glih«; »No, pol pa vzem slika_13sistem, pa tole dej sem, tjale pa tole zavež,...«) vmes pa mimogrede vsakega malo počekira še Bošti. Poli je imel »čez« izdelavo sidrišč in rokovanje s klini, frendi, jebicami itd. in se je izkazal za čisto potrpežljivo bitje. O tem sem, resnici na ljubo, pred tem imela nekaj pomislekov. Ok, povedano naravnost - na edinem bežnem srečanju, enkratslika_14 na predavanjih, se mi je zdel precej siten. No,...na prvo žogo malo tečen. Ja ja, vem, zdaj sem si verjetno zapečatila svojo usodo in ne bom nikoli v življenju naredila nobenega izpita na Železničarju. Vsaj če bo imel Poli prste vmes. Sicer pa ocene na prvo žogo itak ne veljajo in nenazadnje nas je tudi Poli v resnici cel čas vslika_15estno nadziral pri izdelavi sidrišč ter vsake toliko kako stvar prav prijazno še petič razložil. Skratka, bili smo produktivni.

 

Po opravljenem delu in naporih v plezališču smo turoslika_16 zaključili v piceriji pri »vipavski vpadnici«. Seveda ni šlo brez piva za »ta prave desce«, obveznih čajčkov za najbolj zmrznjene, pice za najbolj lačne ter kozarčka rujnega za avtohtone Primorce.  No, jaz še vedno prisegam na kavo, pice pa tudi ne rabim, ker imam v nahrbtniku še vedno ku***vi sendvič za prijatelja!slika_17

 

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information